Manca Košir je leta 1969 diplomirala iz matematike in fizike na Pedagoški akademiji v Ljubljani, šest let pozneje je diplomirala na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Naziv doktorja filoloških ved je pridobila leta 1987 na Filozofski fakulteti v Zagrebu. 

Koširjeva se je uveljavila tudi kot filmska igralka, nastopila je v več filmih. Kot novinarka je začela leta 1970 objavljati v Mladini in od leta 1973 nadaljevala kot profesionalna novinarka v Tedenski tribuni in Teleksu, pisala je tudi za številne najbolj ugledne časopise v takratni Jugoslaviji.

Vem, da bivamo, umiramo in umremo v Njegovem naročju, in vem, da je ljubezen močnejša kakor smrt. (Manca Košir)

Od ustanovitve leta 1982 do leta 2000 je bila članica uredništva Nove revije. Od leta 1980 do upokojitve leta 2005 je bila zaposlena na Fakulteti za družbene vede kot izredna profesorica za novinarsko sporočanje, vzgojo za medije in novinarsko etiko.

V ljubljanski Švicariji je vodila pogovore o knjigah in življenju. FOTO: Arhiv Družine/P. T. 

Prostovoljka društva Hospic

Konec 90-ih let prejšnjega stoletja je skupaj z Andragoškim centrom Slovenije ustanovila študijske krožke Beremo z Manco Košir, dejavna je bila pri Hospicu. Udejstvovala se je tudi na političnem področju, leta 2011 je kandidirala na državnozborskih volitvah na listi Stranke za trajnostni razvoj Slovenije.

Letos je Manca Košir kandidirala za volitve v Evropski parlament, in sicer na listi stranke Vesna.

Avtorica 16 knjig

Koširjeva je avtorica številnih poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov in 16 knjig, izhaja iz biografije, objavljene na spletni strani Mladinske knjige, pri kateri je izdala več knjig. V okviru leposlovja so pisma njena najpogostejša zvrst. Tako so leta 1991 nastala Ženska pisma, nato Moški: Ženska: pisma z Dušanom Jovanovićem (2000), Moška pisma (2007), Drugačna razmerja (2010), Darovi minevanja (2015) in Človeška ljubezen (2018). V letu 2018 je izšlo 70 srčnic v knjigi Iz trebuha in neba.

Spregovorila je tudi za revijo Božje okolje 

Pred tremi leti je Koširjeva za revijo Božje okolje delila svoje misli o življenju, smrti, veri in hvaležnosti. Leta 2019 so ji namreč prvič odkrili raka. Takrat je prestala zahtevno operacijo, med katero so ji odstranili del kosti in bezgavke. Leta 2022 je naznanila, da se je bolezen ponovno vrnila. Po izkušnji z boleznijo, ko so ji operirali rakav tumor na čeljusti, je izrazila, da je ta izkušnja spremenila njeno telo in še bolj prebudila njeno dušo. Poudarila je, da se je znašla v bogati notranji izkušnji med duhovnimi vajami v tišini. 

Hvaležna je bila tudi za preizkušnje

Na vprašanje o sprejemanju lastne smrti je leta 2021 odgovorila tako: "Naj se sliši še tako absurdno, ampak jaz pravim, Bogec moj dragi, hvala za vse v kompletu: za bolezen, za čudovito zdravniško ekipo, ki je opravila to več kot en delovnik dolgo naporno in natančno operacijo, hvala za okrevanje, hvala za moje angele – angele v obliki ljudi in Božje angele, ki so mi od prvega dne stali ob strani, hvala za molitve, saj so molili zame od Rima do gore Atos, hvala za vse darove, ki jih prejemam sleherni dan v obilju, hvala za … Ko se zvečer uležem v posteljo in se lotim že dolgoletnega obreda zahvaljevanja, ga kar ni konca, da včasih že prej zaspim, preden uspem reči hvala za vse."

Verjamem, da nas Bog pokliče k sebi, ko je naše učenje lekcij življenja na zemlji končano. (Manca Košir)

Kljub bolezni je ostala aktivna in polna energije ter se posvetila prostovoljnemu delu v hospicu. V pogovoru je delila pomen zaupanja, ljubezni in podpore bližnjih v najtežjih trenutkih. 

Celoten pogovor si lahko preberete TUKAJ.   

Gospod, daj Manci Košir večni mir in pokoj in večna luč ji sveti. Naj počiva v miru. Amen.