Veliko pripomore tudi prijazni župnik Slavko Kalan, dobra kuhinja, številni prenovljeni nekdanji samostanski prostori, ki kar kličejo k duhovni zbranosti, pa tudi lahka dostopnost iz osrednje Slovenije.

Da je to zelo primeren kraj za njihovo vsakoletno nujno potrebno duhovno poglobitev, pa tudi prijateljsko srečanje in reševanje najnujnejših perečih zadev, so že pred leti začutili člani Slovenske asociacije Suverenega malteškega viteškega reda (SA SMVR). Zato se že vrsto let zbirajo na duhovnih vajah prav v Velesovem. Tokrat so jih imeli od 23. do 25. februarja. Prišlo jih je toliko, kot je bilo apostolov v apostolskem zboru, vodil pa jih je njihov glavni kaplan Milan Pregelj. Vsi udeleženci so zelo pohvalili izhodišča za razmišljanja, maše in molitev, pa tudi, kako jih je znal pritegniti k sodelovanju: da je prav vsak povedal, kaj misli ob pereči obravnavani snovi. Eden izmed njih je na koncu tridnevno skupno iskanje osebne in skupinske poti naprej v duhu vodila reda Obramba vere in pomoč ubogim strnil v tri besede: ponižnost, poslušnost in vernost.

Da jih bo to troje, in drugo, vodilo naprej, so malteški vitezi prosili tudi svojo zavetnico Marijo iz Filerma, katere milostno podobo so prav za duhovne vaje dali prinesti iz sosednjih Cerkelj, ter ustanovitelja reda bl. Gerarda, katerega relikvije so jih tudi združevale in povezovale.

Obema so se prav posebej priporočili pred občnim zborom, ki so ga tudi imeli v Velesovem, kajti v prihodnosti jih čakajo zahtevne naloge ob statutarnih, personalnih in drugih spremembah. Vse z namenom, da bodo še bolj živeli in udejanjali karizmo reda vse od njegovih začetkov v 13. stoletju v Sloveniji. Tudi ob pridobivanju novih članov naprej v vrste Malteške pomoči Slovenije, potem pa, v skladu s pravili reda in primernosti kandidatov, tudi v sam red. Pri tem so v njihovem središču v Rimu postrožili pravila. Spoznali so, da je v sedanjem času prevrednotenih vrednot, kulturnega boja in nižanja ravni duhovnosti potrebno v ljudeh krepiti vero, zvestobo in ljubezen do Jezusa Kristusa in njegove Matere Marije, še bolj vzgajati čut za človeka v stiski in vsakršno pomoč, predvsem pa najprej sam pričevati za svojo poklicanost od Boga biti ponižen, zavzet in odgovoren kristjan. Podoben prvim kristjanom, ki jim ni bila nobena stvar pretežka za Boga in bližnjega, posebej trpečega človeka. Teh pa je tudi v Sloveniji vedno več, jih srečujemo na vsakem koraku.

Kako biti malteški vitez danes in kako delovati v duhu izročila sobratov vse od prvih začetkov v Sveti deželi, pozneje na Rodosu in na Malti ter drugje, danes pa v zahtevnih slovenskih razmerah (porabniški duh, nemorala, nespoštovanje temeljnih vrednot …) in Cerkvi nenaklonjenih časih, so udeleženci iskali pravo pot prav na duhovnih vajah in občnem zboru v Velesovem. In jo, ob molitvi k velesovski Mariji, svoji zavetnici filermski Mariji ter ustanovitelju bl. Gerardu tudi našli. Pomembno je, da na njej trdno vztrajajo.

Ob prelepi milostni podobi Marije iz Filerma so si zaželeli, da ta pride v tiste župnije, kjer jo bodo sprejeli odprtega srca in duha. Hvaležno jo je za krajši čas tudi družina, ki je doživela hudo preizkušnjo. Zares: Devica Marija iz Filerma, prosi za nas! Prosi za Slovence, slovenski narod, našo domovino. Čeprav si k nam prišla od daleč v izvirni podobi, si, ker smo te sprejeli za svojo, ti dali slovenski umetniški pridih in darove, vse bolj naša, slovenska, naša Mati, Priprošnjica in Tolažnica. Naš ustanovitelj bl. Gerard pa nas tako vedno znova vabi in opominja, da v bolnem, trpečem in preizkušenem sobratu vidimo trpečega Jezusa, kot usmiljeni Samarijan ne oklevamo v pomoči. »Gospoda bolnika«, kot ga je videl, ga je sprejemal in mu je pomagal sam ustanovitelj Malteškega viteškega reda. Jezusa samega.