Kljub temu bi morala papeževa kratkotrajna navzočnost na tem sredozemskem otoku imeti dolgotrajnejši in obširnejši učinek, si želi malteški nadškof Charles Jude Scicluna. Papeževe besede, dejanja in srečanja s prebivalci Malte in Goza so pustili globok vtis in močan občutek »ozdravljenja«, je prepričan nadškof Scicluna, ki je v pogovoru za spletni portal Vatican News ocenil izjemno intenzivna dneva papeževega obiska.

Papežev obisk je dediščina, ki je za nas postala tudi odgovornost.

Obisk voditelja vesoljne Cerkve je malteškega nadškofa opazno ganil. V pogovoru je razkril, kaj so Maltežani občutili, ko je papež končno prispel na otok – ker je bilo potovanje zaradi koronaepidemije prestavljeno, so na ta trenutek čakali še malo dlje: »To je bil zelo močan trenutek milosti in velike odgovornosti, saj smo toliko prejeli od besed, dejanj, tople in prisrčne papeževe navzočnosti. In to je dediščina, ki je za nas postala tudi odgovornost. Zdaj moramo vzgojiti to seme, ki ga je Gospod v svojem usmiljenju posadil v brazdo Cerkve na Malti in Gozu.«

Ozdravljenje

Nadškof Scicluna je papeža Frančiška na Malti spremljal na vsakem koraku. Bilo je veliko trenutkov, ki so ga globoko navdušili, poroča Scicluna in pri tem posebej opisuje eno opažanje, ki mu je ostalo v spominu:

»Na začetku, takoj po papeževem pristanku, sem ga prosil – ker sem imel v srcu prošnje in molitve toliko ljudi –, naj posreduje za telesno in duhovno ozdravljenje vseh nas. Rekel sem: 'Vaša svetost, ali nam boste dali ozdravljenje, ki ga tako potrebujemo?' In moram reči, da je ta odnos papeža do ljudi, ta objem ljudi s papežem s seboj prinesel močan občutek sprave, čeravno vse skupaj deluje nevidno, po moči Svetega Duha. V tem prepričanju me je najbolj okrepilo in tolažilo veselje na obrazih ljudi, ko je papež prišel. Na ulicah otokov Malta in Gozo je bilo veselje med ostarelimi, bolnimi, mladimi in otroki, veselje, ki ga lahko podari samo Sveti Duh.

Kultura dobrodošlice

Ključni temi papeževega obiska na Malti sta bili gostoljubje in kultura dobrodošlice, ki ju je navdihnila prisrčna dobrodošlica otočanov, izkazana apostolu Pavlu pred skoraj 2.000 leti. Papež Frančišek se je na Malti znova zavzel za solidarnost pri sprejemanju beguncev iz sredozemskega prostora in za to, da Evropa razdeli odgovornost za ta izziv. Nadškof Scicluna je ob tem povedal:

Naša izkušnja s papežem tukaj, na malteških tleh, v osrčju Sredozemlja, nas obvezuje, da pustimo veselju vstalega Gospoda obroditi sadove v duhu, ki nam jih nihče ne more vzeti.

»Seveda tega sprejemanja ne smemo vzeti tako 'poceni', kot nam je v nagovoru med nedeljskim bogoslužjem povedal Frančišek. Ima namreč svojo ceno, pomeni odgovornost, obveznost. To je izziv, ki ga sprejemamo, ker pomeni tudi, da živimo kot kristjani. Zdaj se pripravljamo na veliko noč: naša izkušnja s papežem tukaj, na malteških tleh, v osrčju Sredozemlja, nas obvezuje, da pustimo veselju vstalega Gospoda obroditi sadove v duhu, ki nam jih nihče ne more vzeti.«

Veselje evangelizacije

Druga ključna tema papeškega potovanja je bila evangelizacija in z njo povezano krščansko veselje. Ta vidik je Frančišek poudaril predvsem v svojem nagovoru v marijanskem svetišču v Gozu.

»Da, ponavljal je kot odpev: 'Veselje Cerkve je evangelizacija.' Sobratom škofom sem povedal, da imamo v tem že pastoralni načrt za prihodnost: oznanjati veselo novico s pričevanjem notranjega miru, ki ne beži, ne zanemarja križa, temveč križ nosi, nosi breme življenja, z vedrino in tudi z veseljem.«

Če bomo dopustili, da naši bratje in sestre postanejo žrtve brodoloma, bomo žrtve brodoloma postali tudi sami, v lastni civilizaciji, ker nam bo primanjkovalo človečnosti, zaradi katere smo to, kar smo.

Z Malte je svoj pogled v svet razširil tudi papež, ki je prisluhnil zgodbam o trpljenju afriških migrantov. Ti so poročali o grozotah v Libiji in o svojem potovanju. In znova je goreče pozval k miru v Ukrajini, ki že več tednov tone v okrutno vojno. Nadškof Scicluna:

»To so bile močne besede, ki se niso dotaknile le vesti malteške družbe, ampak tudi vesti vseh sredozemskih držav in Evrope, saj so poziv k 'civilizaciji človeštva'. Papež nam je jasno rekel: 'Če bomo dopustili, da naši bratje in sestre postanejo žrtve brodoloma, bomo žrtve brodoloma postali tudi sami, v lastni civilizaciji, ker nam bo primanjkovalo človečnosti, zaradi katere smo to, kar smo'.«

Nadškof Scicluna se je za spletni portal Vatican News pogovarjal ob koncu papeževega obiska na Malti.