Prenovljena spovednica na Gorci. FOTO: Anita Kirbiš

Znamenita Marijina romarska cerkev na Gorci v Malečniku je bila lani, ob 530-obletnici njene prve pisne omembe, z duhovno sorodstveno vezjo pridružena papeški baziliki Marije Velike v Rimu in vpisana na seznam najpomembnejših Marijinih cerkva z vsega sveta. Gre za edino cerkev v Sloveniji, ki ji je privilegij popolnega odpustka namenil papež Frančišek. Prejeti ga je bilo mogoče na glavni praznik gorske cerkve, 8. septembra – Marijino rojstvo, ki je za Marijinim vnebovzetjem najpomembnejši Marijin praznik.

Maša s procesijo, Marijinim kipom in lučkami na predvečer praznika na Gorci. FOTO: Anita Kirbiš

Da bi pokazali to povezavo med Malečnikom in Rimom, so letos, ob prvi obletnici pridružitve, slovesno praznovanje pričeli že v petek, 6. septembra 2024, s slovesno sveto mašo, ki jo je v baročni župnijski cerkvi Sv. Petra v Malečniku vodil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Med sveto mašo je blagoslovil prenovljeno fasado na cerkvi, kar se je zgodilo po natanko 50 letih od zadnje prenove. Blagoslovil pa je tudi kamnito spominsko ploščo mecenov, ki so prispevali za obnovo fasade, ter obnovljene liturgične predmete (kadilnice, kustodijo in kelih s pateno). Celoten obseg fasadnih površin na cerkvi je bil kar 1670 m², od tega samo zvonik 630 m². Gre za eno največjih investicij v zadnjih desetletjih v Malečniku, saj je celoten projekt obnove cerkvene fasade znašal kar 160.000 evrov in je trajal tri leta. Vsa zbrana sredstva so v pretežni meri prispevali posamezniki, družine in društva iz Malečnika, v manjši meri pa tudi podjetja iz širšega okolja SV Slovenije in nekaj posameznikov iz tujine. Država in mariborska občina za to nista imeli posluha, pa čeprav se malečniška cerkev Sv. Petra uvršča med pomembnejše spomenike štajerskega baroka kot primer celostnega baročnega spomenika. Pri sveti maši so bili navzoči meceni in botri fasade ter drugi podporniki in verniki, praporščaki krajevnih društev, razdeljene so jim bile tudi spominske podobice. Župnijski pevski zbor je prepeval mašo primorskega skladatelja Ivana Ščeka.

Slovesno mašo je vodil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. FOTO: Anita Kirbiš

Zbrane je pri sv. maši nagovoril predsednik Sveta KS Malečnik-Ruperče, Vladimir Stožer, ki se je župnijskemu upravitelju dr. Sebastijanu Valentanu zahvalil za vsa prizadevanja, skrb in pogum ter mu v imenu KS čestital za še en velik dosežek.

Naj spomnimo, da je Malečnik s svojo znamenito cerkvijo Sv. Petra in Marijino romarsko cerkvijo na Gorci, edinstvenimi katakombami v Sloveniji, z Galerijo in Glaserjevim salonom, lani prejel tudi posebno priznanje Turistične zveze Slovenije, ki je kraj prepoznala kot vzoren primer verskega turizma, ki ga obiskuje vedno več ljudi iz vseh krajev. Veliko priznanje za vse, ki se trudijo ohranjati kulturno dediščino tega okolja in hkrati vnašati nove vsebine z dodano vrednostjo.

Cerkev Sv. Petra z novo fasado. FOTO: Anita Kirbiš

Predstavnik malečniške župnije Slavko Bračko je ob koncu predstavil poročilo odbora za obnovo cerkve in se zahvalil vsem, ki so na kakršen koli način doprinesli k temu. Praznovanje se je po sveti maši nadaljevalo na Glaserjevi ploščadi s sladkimi dobrotami mož in žena iz različnih vasi malečniške župnije ter odličnim vinom vodolskih vinarjev.

Na predvečer praznika Marijinega rojstva je bila ob somaševanju duhovnikov večerna slovesna sveta maša v romarski cerkvi Matere božje na Gorci nad Malečnikom. Po njej je bila tradicionalna procesija s svečkami in Marijinim kipom, nato pa vigilija (bdenje) v molitvi in pesmi, ki so se ji pridružili romarji iz Cerkvenjaka, ob polnoči pa je sledila še romarska sveta maša. Vernikom je bil na voljo tudi spovednik.

Nedeljsko praznično mašo, na sam praznik gorske cerkve, je vodil salezijanski duhovnik in pisatelj Tone Ciglar. FOTO: Anita Kirbiš

Nedeljsko praznično sveto mašo, na sam praznik gorske cerkve, 8. septembra 2024, je vodil salezijanski duhovnik in pisatelj Tone Ciglar, v pridigi pa poudaril pomen praznovanja Marijinega praznika, ki velja za mater življenja. Župnijski pevski zbor je prepeval Zafošnikovo mašo, iz stropa cerkve pa so med petjem slave, tako kot to naredijo v papeški baziliki Marije Velike, spustili lističe cvetov vrtnic. Med sveto mašo sta bili blagoslovljeni obnovljena spovednica in starodavna oljna slika Marijinega rojstva iz glavnega oltarja, ki prikazuje Marijo kot dojenčico, kar je redkost.

Prenovljena slika Marijinega rojstva pod glavnim oltarjem na Gorci. FOTO: Anita Kirbiš

Šempetrčani so skupaj z župnijskim upraviteljem dr. Sebastijanom Valentanom znova dokazali, da so homogena skupnost, ki raste v veri in medosebnih odnosih, ki v kraju deluje vključevalno in prispeva k temu, da se med njimi vsakdo počuti sprejetega in doma.