Prvič so se srečali leta 1978, letos že desetič. Ideja za družinska srečanja se je porodila na enem izmed družinskih pogrebov, saj se ne kaže srečevati le ob trenutkih najgloblje žalosti.

Nedavno so se srečali na Babnem Vrtu na Gorenjskem. Na povabilo se jih je odzvalo krepko preko sto. Ob tej priložnosti je izšla tudi dragocena knjiga na tristo straneh »Kronika družine Polajnar«, opremljena z družinskim drevesom rodbine Polajnarjevih vse od leta 1660 do danes; ob koncu 19. stoletju bi naj imeli v rodbini Polajnarjevih celo plemiški naziv. Avtorja knjige pa Mariborčan Andrej Polajnar in njegov sorodnik iz Ljubljane Borut Ožura. 

Na svojega očeta sem izjemno ponosen. Bil je fant iz podeželja, delal je v kamnolomu, potem je prišla vojna ...

In kako so Polajnarjevi zašli iz Kokre tudi na Štajersko ? »Moj oče Jakob Polajnar je bil v prvi svetovni vojni ranjen, na zdravljenje je moral v bolnišnico v Ljubljani. Med zdravljenjem je tam spoznal kasnejšega upravitelja mariborske bolnišnice dr. Černiča. Ko je ozdravel, je začel sprva pomagati pri delu v bolnišnici v Ljubljani, nato v Mariboru. Bil je priučen »medicinec« in to tako dober, da ga je v Mariboru marsikdo naslavljal z »gospodom doktorjem«. Soprogo Terezijo pa si je šel snubit na Dolenjsko, v Belo krajino. Na svojega očeta sem izjemno ponosen. Bil je fant iz podeželja, delal je v kamnolomu, potem je prišla vojna ... «, razloži eno izmed zgodb avtor knjige Andrej Polajnar, ki živi z družino v Mariboru.

Avtor knjige Andrej Polajnar. FOTO: Anita Kirbiš

Danes upokojeni Andrej Polajnar, rojen leta 1944, bo naslednje leto praznoval 80 let. Že zelo zgodaj je spoznaval industrijsko okolje mesta, svoje šolanje je začel na Tehnični srednji šoli, nadaljeval študij na višji in kasneje diplomiral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Svoje raziskovalno in pedagoško delo je začel leta 1973 kot asistent, leta 1982 magistriral v Zagrebu in leta 1982 doktoriral v Mariboru in postal redni profesor. Bil je mentor 13 doktorjem znanosti in številnim magistrom, specialistom in diplomantom na dodiplomskem študiju. Zaupano mu je bilo vodstveno in organizacijsko delo na fakulteti, med drugim je več let bil tudi predstojnik Katedre za proizvodnjo strojništvo in predstojnik Laboratorija za načrtovanje proizvodnih sistemov in dekan fakultete. Je avtor številnih strokovnih in znanstvenih publikacij, sodeloval je v kar nekaj društvih in združenjih. Za svoje delo je dobil več priznanj, med drugimi Zoisovo priznanje Republike Slovenije za izvirne in tehnološke dosežke ter srebrno in zlato plaketo Univerze v Mariboru. Od leta 1993 dalje Andrej Polajnar dejaven tudi v humanitarnih dejavnostih v okviru Lions kluba Maribor.

Naš rodovnik je nastajal z zbiranjem podatkov na številnih srečanjih in razgovorih z najstarejšimi člani naše rodbine.

»Vse več Slovencev se ukvarja z genealogijo kot znanostjo in hobijem. Posebej je to znanost spodbudil razvoj računalništva, ki je bistveno pripomogel k sistematičnosti virov rodoslovja. Dostop do virov preko spleta se je izredno razširil; rodoslovec ima sedaj možnost informacije o svojih prednikih shraniti v klasičnih virih kot so matične knjige, urbarji, katastri in njihova skenirana zgodovinska dokumentacija. Naš rodovnik je nastajal z zbiranjem podatkov na številnih srečanjih in razgovorih z najstarejšimi člani naše rodbine. Pri tem so bili tudi zelo pomembni podatki, pridobljeni v cerkvenih arhivih, kar še posebej velja za podatke, pridobljene od leta 1660. Svoj čas so bile družine na Slovenskem številčne, ena takih je bila tudi naša - družina Polajnar. Predniki so stalni tako kot kamen, zato se naj naša zgodba nikoli ne konča«, sta pojasnila avtorja knjige Polajnar in Ožura.

Knjiga z rodbinskim drevesom, ki je nastajala dobrih pet let, je polna zgodb, preko petdeset jih je zapisanih, opremljena pa s čudovitimi starimi in novejšimi fotografijami. Govori o kleni slovenski družini, ki je skozi stoletja varovala ta prostor in se še kako zaveda svojih korenin, zato ta knjiga zagotovo bogati tudi slovenskih prostor.