Malce narobe – najprej serija, nato knjiga
Malce narobe – najprej serija, nato knjiga
Petkova popoldanska pogovorna postaja založbe Družina na Slovenskem knjižnem sejmu je postregla z menijem zanimivih misli o upodobitvi lika Jezusa Kristusa v filmski govorici, s posladkom o tem, ali je bila odločitev pretočiti serijo Izvoljeni (The Chosen) v knjigo z enakim imenom pravšnja in ponuja bralcu več kot samo ogled serije. Knjiga avtorja Jerryja B. Jenkinsa je v slovenščini izšla pri založbi Družina v prevodu Klementine Logar.
Urednica revijalnega programa pri Založbi Družina Barbara Kastelec je gostila dva režiserja; Klemna Dvornika, režiserja z zelo obsežno filmografijo, v zadnjem času najbolj odmevna je bila kriminalna serija Jezero, pod katero se je kot režiser podpisal skupaj z Matevžem Luzarjem. Dvornik predava na AGRFT in je predsednik upravnega odbora Mednarodne konfederacije avdiovizualnih avtorjev Avaci s sedežem v Buenos Airesu. Drugi je bil režiser in scenarist Jernej Kastelec, avtor predvsem več dokumentarnih filmov, v zadnjem času pa tudi profesor in pedagog na umetniški gimnaziji v Novi Gorici in na Višji strokovni šoli v Sežani. Kot tretji pa se jim je pridružil frančiškan p. dr. Andraž Arko, ki je svojo doktorsko disertacijo zagovarjal na temo katehetsko pastoralne uporabnosti filma Kristusov pasijon, poznamo pa ga kot ljubiteljskega režiserja več mladinskih iger, posnetih in izdanih pri Založbi Brat Frančišek.
Do zdaj so bile predvajane tri sezone serije Izvoljeni; pomladi letos se je v Teksasu začelo snemanje četrte sezone, načrtovanih pa je skupno 7 sezon po 8 epizod. Ocenjujejo, da si je serijo do sedaj ogledalo okoli 400 milijonov ljudi, prevedena pa je v 600 jezikov, lahko izvemo na spletni strani fundacije Come and See.
Sogovorniki na pogovorni postaji so najprej ocenili poskuse upodobitve Jezusovega življenja na filmskem platnu. Kastelec, sicer ne prevelik ljubitelj filmov o Jezusu, je dejal, da je upodobiti Jezusa vedno težka naloga. Najbolj mu je ostal v spominu film Marija Magdalena. Dvornik je izpostavil eksperimentalni film Eme Kugler, kjer Jezus skoraj nič ne govori, v primerjavi z Gibsonovim, kjer govori v aramejščini, kar je Dvornika ocenil kot dobro režiserjevo potezo. Arko pa je primerjal filme s serijo, ki se mu zdi včasih malce »počasna«, a prinaša zanimive teološke uvide.
Sama serija prinaša zanimive upodobitve posameznih likov, meni Kastelec, ki jih v primerjavi s filmi ni bilo mogoče razčleniti. Dvornik je omenil ameriško refleksijo Jezusovega lika in ekumensko ekipo, ki ustvarja serijo. V njej je velik poudarek na emocijah. Arko pa je dodal, da lahko serijo Izvoljeni vidimo tudi kot sodobni apokrif, ki prinaša teološke razmisleke ob posameznih filmskih likih.
Sama knjiga pa po besedah sogovorcev, čeprav je pisana vestno po scenariju serije, dodatno opiše posamezne prizore, ljudi, odnose in bralcu dopušča tudi veliko prostora za lastno dojemanje in razumevanje dogajanja. Morda za konec zgolj misel Andraža Arka: »Ne bom zdaj bral knjige, če sem gledal serijo!?« Kljub predsodku: »Knjiga potegne.«