V Taizéju se ob gostoljubju skupnosti taizéjskih bratov mladi zbirajo vse leto, a največ jih je tam poleti. Katoliška mladina letos organizira prevoz v dveh terminih: prvi je bil od 2. do 9. julija, ki se ga je udeležila tudi naša sogovornica, drugi od 20. do 27. avgusta pa je še odprt za prijave (le za polnoletne).

Kaj se te je v taizejskem tednu najbolj dotaknilo?

Tokrat sem bila tam drugič. Najbolj me je presenetilo to, da sem spoznala veliko ljudi iz neevropskih držav, Madagaskarja, Vietnama, Egipta, Južnoafriške republike, Nove Zelandije, Indije. In ko smo molili, smo molili kot eno, ne glede na to, od kod prihajamo in katere narodnosti smo.

Vidik služenja je v Taizéju zelo pomemben.

Meni se to zdi eden najpomembnejših vidikov. Prva je seveda molitev, skupno služenje, delo pa je tisto, ki nas poveže v skupnost. Če želimo preživeti, si moramo pomagati, kar sem osebno dojemala skoraj kot vrsto molitve. Tudi to je način, kako živimo živo...