Na naslovnici je slika Lastni portret iz leta 1905, za katero je Gaspari želel, da bi bila nekoč na naslovnici knjige o njem.

V knjigi Maksim Gaspari. Iz naroda za narod je Robert Kužnik kronološko prikazal življenje in delo znamenitega slikarja Maksima Gasparija na temo domoljubnih motivov. Sistematično je prikazal njegovo delovanje na področju umetnosti po posameznih obdobjih, pregledno, kako je umetnik rastel in se razvijal v umetnosti. Knjiga ima 300 strani in vsebuje okoli 1000 slik, ki predstavijo slikarjeve ilustracije, risbe in dokumente.

Kip slikarja Maksima Gasparija v rojstnem Selščku, zadaj vaška cerkev.

V katalogu je predstavljenih 420 Gasparijevih umetnin

Po uvodu je avtor predstavil Gasparijev rojstni kraj Selšček, njegove otroške začetke v slikarstvu, prve risbe in zapise iz otroških spominov. Sledi Kamnik, ki je Gasparija močno zaznamoval. Poklic za trgovskega vajenca mu ni ustrezal, tam se mu je odprl svet umetnosti, ko je naslikal sliko Slanik, zaradi katere se je spoznal z Josipom Nikolajem Sadnikarjem.

V poglavju Katalog Gasparijevih umetniških del je zbral 420 Gasparijevih umetnin in jih kot prvi v Sloveniji predstavil slovenskemu narodu. V elektronskem arhivu hrani veliko več slik (700 del), vendar so nekatere fotografije preslabe kakovosti, druge so v črno–belem zapisu, nekaterih pa ni smel umestiti v katalog.

Maksim Gaspari, sv. brata Ciril in Metod. FOTO: Peter Marinšek

Gaspari se je zaposlil v Etnografskem muzeju, veliko risal in razstavljal

Gaspari se je nato s Sadnikarjevo pomočjo šolal na Dunaju, na akademiji, kjer je deloval tudi v umetniškem društvu Vesna in živel v pomanjkanju. To so bili težki, vendar pomembni časi za mladega talenta na poti k slikarskemu poklicu. Kot uveljavljen umetnik se je ustalil v Ljubljani, kjer si je ustvaril družino, poučeval je po raznih šolah za umetnost, se zaposlil v Etnografskem muzeju, 18 let je služboval v tej ustanovi kot restavrator, in veliko razstavljal.

Avtor knjige je nato predstavil pomembna umetnikova slikarska dela, njegov opus je šel v širino, ter pomembna priznanja in nagrade. V poglavju Biografija je v do zdaj največjem obsegu predstavil pomembne dogodke o slikarjevem življenju. Predstavil je vse razstave v času njegovega življenja in po njem. Obsežen pa je tudi pregled literature.

Robert Kužnik s knjigo o slikarju Maksimu Gaspariju ob slikarjevem kipu v Selščku pri Begunjah pri Cerknici. FOTO: Ivo Žajdela

Spregledano delo našega narodnega umetnika

Robert Kužnik je v uvodu v knjigo zapisal temeljno misel, da domoljubje, kot ga je slovenski slikar Maksim Gaspari upodobil v svojih delih, da bi v slovenske domove prinesel vrednote in življenje slovenskega naroda, počasi, a vidno zamira. Njegova dela so znana le še starejšim generacijam. Te se spominjajo njegovih znanih razglednic, ki so prihajale v njihove domove.

Do zdaj so izšle tri knjige o slikarju, objavljeni so bili številni članki in pripravljene številne razstave. »Pa vendar, ko sem hodil po naših muzejih, sem le tu in tam naletel na delo našega narodnega umetnika. Kje so vsa dela, ki so v velikem številu opisana po člankih, predstavljena po razstavah in katalogih? Ali je res to vse, kar nam je Gaspari v svojem dolgem življenjskem ustvarjanju zapustil? Kje bi si slovenski človek lahko ogledal njegova dela, saj ni nikjer muzeja ali galerije, kjer bi bila njegova večja zbirka stalno na ogled?«

Maksim Gaspari, Tepežkanje. VIR: Studio Zibka

Pod sloganom Iz naroda za narod so postavili temelje za narodne vrednote

Prav to, da o našem umetniku, o njegovem življenju in delih verjetno še ni bilo povedanega vsega, je Roberta Kužnika pred leti vzpodbudilo, da je začel raziskovati ter odkrivati skrite zaklade Gasparijevih umetnin po Slovenji in v tujini.

»Kot večina Slovencev sem prvi stik z Gasparijem še kot otrok dobil v drobnih lastovkah – razglednicah, ki so ob praznikih prihajale v naš dom od sorodnikov in znancev. Takrat se nisem zavedal, da je umetnik dal svojemu delu globlji pomen za narod.«

Gaspari je imel usodno srečo, ko je spoznal Josipa Nikolaja Sadnikarja iz Kamnika, ki mu je zaradi znane slike Slanik omogočil slikarsko šolanje in življenje umetnika. Društvo umetnikov Vesna na Dunaju, kjer se je v začetku 20. stoletja zbralo največ slovenskih umetnikov, je ob svojem sloganu Iz naroda za narod postavilo temelje in svež veter v ljudsko ornamentiko, folkloro, narodne vrednote. Začeli so izdajati razglednice, pričeli z ilustracijami, opremljali so naslovnice in notranjosti knjig. Gaspari je to geslo društva med našimi umetniki vzel najresneje in mu je bil v svojih delih in življenju zvest do konca svojih dni.

Maksim Gaspari, Sveti trije kralji. VIR: Studio Zibka

Leta 2013 so v Gasparijevi rojstni vasi Selšček postavili hišne table z umetnikovimi razglednicami

Za Roberta Kužnika je bilo prelomno leto 2013, ko je v Gasparijevi rojstni vasi Selšček sodeloval pri pripravi postavitve hišnih tabel, na katerih so upodobljene umetnikove razglednice, pri oblikovanju brošure ob 130. obletnici rojstva slikarja in postavitvi Gasparijevega doprsnega kipa v Selščku. »Moje prve raziskave o umetniških delih, predvsem slikah, so nastale spontano, ljubiteljsko in ne preveč organizirano. Pregledoval in prebiral sem knjige o umetniku, bral, kaj je na svetovnem spletu napisanega o njem, ter spraševal sorodnike in znance, ali imajo kaj Gasparijevih razglednic.«

Spomni se srečanja oktobra 2015 s Petrom Marinškom, fotografom iz Velenja, ki mu je prinesel na vpogled Gasparijeve narodne jaslice, narejene iz papirja. Njegov oče Marjan Marinšek je bil med prvimi v Sloveniji, ki je zbral veliko razglednic in drugih del o Gaspariju. »Konec novembra 2015 sem iz fotografij, ki mi jih je Peter poslal, naredil repliko Gasparijevih narodnih jaslic in na ta način, kot se je izkazalo pozneje, ohranil Gasparijeve jaslice kot kulturno dediščino Slovenije. Originalnih papirnatih jaslic, ki so nastale leta 1919, je ohranjenih malo.«

Leta 2013 so v Gasparijevi rojstni vasi Selšček postavili hišne table z umetnikovimi razglednicami. FOTO: Ivo Žajdela

Prikazan je obširen in vsestranski opus njegovega ustvarjanja

Sledilo je vedno več novih odkritih zakladov po širni Sloveniji in tujini. Ob tako zajetnem gradivu se je Robertu Kužniku porodila ideja, da o slikarju napiše knjigo, ki bo podrobno opisala njegovo življenje in delo. Začel je obiskovati muzeje, se srečeval s kustosi, razlagal je svojo namero in pomembnost raziskav za knjigo z naslovom Maksim Gaspari. Iz naroda za narod.

Knjiga kronološko prikazuje življenje in delo Maksima Gasparija, od otroških dni naprej, kako je živel v rojstnem Selščku, v Kamniku, na Dunaju, v Münchnu in Ljubljani do smrti. Prikazano je umetnikovo ustvarjanje, njegova umetniška rast, znana in neznana dela, dokumenti o šolanju, delo po umetnostnih ustanovah, predstavljene so razstave njegovih del, ki so bile v času njegovega življenja. Opisano je prijateljevanje in druženje z znanimi osebami, ki so Gaspariju veliko pomenile na njegovi življenjski in ustvarjalni poti. Prikazan je obširen in vsestranski opus njegovega ustvarjanja, navedena je podrobna biografija, literatura o umetniku in vse razstave, na katerih so bila prisotna Gasparijeva dela.

Tekstovno gradivo v knjigi je avtor povzel iz Gasparijevih pisem, njegovih zapisov v beležke ali iz slikarjevih člankov v revijah ter iz zapisov strokovnih člankov likovnih kritikov, umetnostnih zgodovinarjev ali drugih strokovnjakov s področja umetnosti in etnografije.

Robert Kužnik pred razstavo projekta hišnih tabel v Selščku z upodobitvami Gasparijevih slik. FOTO: Ivo Žajdela

Ljudski slikar za Slovence je lahko le Maksim Gaspari

Robert Kužnik je v knjigi lucidno in pomenljivo zapisal: »Slovenci smo se odločili, da je dr. France Prešeren naš ljudski pesnik in Ivan Cankar naš ljudski pisatelj. Kdo pa je ljudski slikar za Slovence? Zgodovinski zapisi pričajo, da je to lahko le Maksim Gaspari. Nekoč je sam povedal, da mu naziv ljudski umetnik celo laska in mu je zelo všeč. Slovenci smo se že oddolžili obema omenjenima velikanoma. Cankarju s kulturnim hramom Cankarjevim domom in drugim, Prešernu pa z njegovo Zdravljico kot slovensko himno in drugim. Maksim Gaspari pa še čaka na ta trenutek in prav ter pošteno bi bilo, da bi tudi njemu namenili večji nacionalni pomen, kot je na primer poimenovanje kakšnega trga po njem ali ustanovitev njegovega muzeja.«

Knjiga se dobi pri: info@zibka.si, 031 204 460.

Kip slikarja Maksima Gasparija v Selščku. FOTO: Ivo Žajdela

Priponka o Maksimu Gaspariju (VIR: Robert Kužnik, Studio Zibka):

Gaspari, Maksim Gaspari, vir Kužnik.pdf