Maja je srečna mama dveh deklic, ki sta ju z možem Stanetom posvojila v Gvineji Bissau. Punci sta jo pred časom soglasno opisali kot prijazno, sočutno in ljubeznivo mamico.

Kaj za vas pomeni posvojitev otroka? 

Resna in odgovorna odločitev zakoncev.

Zakaj ste se odločili za posvojitev? Kako je to sprejela okolica? 

Z možem sva se za posvojitev odločila, ker mi ni uspelo zanositi po naravni poti. Odziv družine, prijateljev ter bližnje in širše okolice je bil absolutno pozitiven.

Maja Štamol Droljc: Midva sva bila sama, saj je Žani Luisa prva deklica, ki je bila v Slovenijo posvojena iz Gvineje Bissau, in tudi eden prvih temnopoltih otrok, posvojenih v Slovenijo, če ne celo prva. FOTO: osebni arhiv

Kaj vse je bilo treba za posvojitev urediti? Je veliko birokratskih zank? Kaj pa psihološka testiranja? 

Vsaka posvojitev se začne na centru za socialno delo, kjer po številnih postopkih, testiranjih, preverjanjih izdajo mnenje o primernosti para za posvojitelja. Psihologinja nama je dejala, da bolj usklajenega para še ni imela. Ta dokument je osnova za vse naprej. Lahko se vpišeš na listo čakajočih v Sloveniji, lahko se odločiš za samostojno pot mednarodne posvojitve. Na tej poti si praviloma sam oziroma informacije pridobiš od koga, ki to izkušnjo že ima. Midva sva bila sama, saj je Žani Luisa prva deklica, ki je bila v Slovenijo posvojena iz Gvineje Bissau, in tudi eden prvih temnopoltih otrok, posvojenih v Slovenijo, če ne celo prva. Nama so bile vse zvezde naklonjene, zato sva za postopek v Gvineji Bissau potrebovala manj kot mesec dni.

Ali ohranjate stike z biološko družino in zakaj se vam to zdi pomembno? 

V Afriki je del naše družine, zato je povsem samoumevno, da smo v stikih. Ravno danes je mlajša Dilsi dobila polsestrico Denise, ki se je rodila njeni biološki mamici. Imamo razlog za veselje in penino.

Maja Štamol Droljc: Žani in Dilsi sta srečni deklici, imata mamico, ki ju je rodila, in imata mamico, ki skrbi zanju. FOTO: osebni arhiv

Kako Žani in Dilsi s partnerjem predajata dejstva o posvojitvi in kako se počutita deklici? 

Žani in Dilsi sta srečni deklici, imata mamico, ki ju je rodila, in imata mamico, ki skrbi zanju.

To v naši družini ni nikakršna tabu tema, o vsem se odkrito pogovarjamo. Z možem sva se vračala na obiske tja vsako leto, ustanovili smo Ustanovo Toka Toka Žani, ki pomaga pri razvoju šolstva in pediatrični kliniki v Gvineji Bissau.

Pred tremi leti smo se prvič na obisk odpravili vsi, zagotovo ne zadnjič. Bilo je ganljivo, čudovito potovanje. Vsi smo bili srečni in prepričana sem, da je bila to prava odločitev. Punci se imata vedno možnost vrniti v rodno deželo, midva sva jima le odprla številna vrata, ki jima jih mamici v Afriki ne bi mogli. Njuna odločitev pa bo, kaj bosta počeli in kje bosta živeli, ko bosta odrasli. Zagotovo pa bosta imeli v sebi dovolj ljubezni za vse nas. Sta izjemno srčni, prijazni in čuteči deklici, s posluhom za sočloveka.

Vas je skrbelo, da ju tukajšnje okolje ne bi sprejelo, ste imeli določene pomisleke?

Pred dokončno odločitvijo sva imela resne pogovore, drug z drugim in tudi s temnopoltimi, ki so živeli v Sloveniji. Najina odločitev je bila trezna in odgovorna.

Maja Štamol Droljc: Previdnost, predvsem pri mednarodnih posvojitvah, ni nikoli odveč, saj se seveda lahko pojavijo tudi ljudje, ki nimajo poštenih namenov. FOTO: osebni arhiv

Do mednarodnih posvojitev se gojijo tudi predsodki. Eden od teh je, da gre za 'kupovanje otrok', ker je to moderno, trend po vzoru zvezdnikov. Kaj menite o tem? 

Vsaka posvojitev otroka je odgovorno dejanje. Midva sva se za posvojitev odločila, ker sva si želela otroka, ki ga po naravni poti nisva dobila. Dvomim, da bi se katerikoli posvojitelj, ki je šel skozi to pot, strinjal, da gre tukaj za modo. Moram pa zelo na glas povedati, da otrok nismo kupili! Stroški, ki so nastali v povezavi s tem, se nanašajo na sodne stroške, stroške odvetnika, prevodov, potovanj in bivanja tam. Mamici od naju nista dobili niti kovanca, nismo imeli posrednikov, zato me takšna razmišljanja laikov brez izkušenj zelo razjezijo.

Moja odločitev je bila, da sem mamicama podarila kos zlatega nakita za spomin oziroma za primer, če bi bili kdaj v stiski, bi ta kos lahko prodali. To je vse.

Ste kdaj razmišljali, da bi posvojili slovenskega otroka?

Seveda, saj sva se najprej vpisala na listo čakajočih v Sloveniji, žal naju še do danes ni nihče poklical, da bi lahko posvojila otroka v Sloveniji.

Maja Štamol Droljc: Punci se imata vedno možnost vrniti v rodno deželo, midva sva jima le odprla številna vrata, ki jima jih mamici v Afriki ne bi mogli. Njuna odločitev pa bo, kaj bosta počeli in kje bosta živeli, ko bosta odrasli. FOTO: osebni arhiv

Kaj bi svetovali paru, ki se podaja na to pot?

Glede na to, da pri nas ne obstajajo agencije, ki bi se ukvarjale s posvojitvami, kar je običajna praksa v tujini, svetujem, da informacije pridobijo od parov, ki so to pot že prehodili. Previdnost, predvsem pri mednarodnih posvojitvah, ni nikoli odveč, saj se seveda lahko pojavijo tudi ljudje, ki nimajo poštenih namenov. Je pa res, da je pravzaprav trenutno zelo malo držav, od koder lahko posvojiš otroka.

Ko se ozreta na svojo pot, kako bi jo orisala v par besedah?

Najina zgodba je zagotovo srečna zgodba in naj tako ostane. Želimo si le trdnega zdravja, vse drugo imamo.