Prijateljice jo zaradi njene »hiperaktivnosti« hudomušno kličejo Brzovlak. A ta jo je pahnila v izgorelost in jo opomnila, da si v življenju ne sme zadati preveč. Zaradi nje je postala tudi boljša mama.

September je. Kako se kot družina lotite novega šolskega leta in sestavljanja urnikov?

S ščepcem nervoze, ki jo vsi skupaj predihavamo (smeh). September je vedno divji. Z možem Juretom ne želiva biti sužnja obšolskih dejavnosti in vozača otrok. Prepričana sva, da otroci v tej starosti (7 in 4 leta, op. av.) bolj kot obšolske dejavnosti potrebujejo čas z družino, energijo in čas za domača opravila ter nekaj svobodnega časa. Zato sva močno omejila dejavnosti oziroma dala poudarek tistim, ki potekajo v šoli ali vrtcu do takrat, ko prideva ponju. Edina dejavnost, kamor bova otroka peljala, bo še vedno plezanje. Tisti dan v tednu je za naju z Juretom običajno najbolj stresen. Starejši sin ima veselje do plezanja, pa tudi zelo dobro mu gre. Mlajši kaže izjemen talent za ples (še posebej sodobni), tako da bom morda našla kaj zanimivega na to temo. Sicer pa si želim, da bi v novo šolsko leto vkorakali čim bolj mirno, s čim manj hitenja in zaobljub ter pričakovanj. Želim postaviti dobro strukturo, da lahko v njej in z njo dihamo.

 V nekem obdobju so me stlačili v določen »predal« in mi na podlagi tega ponujali iste tipe vlog, v katerih nisem čutila sebe. Padla sem v »črno luknjo«, do igralstva mi sploh ni bilo več.

Pravite, da je izgorelost najboljša stvar, ki se vam je zgodila. Kako je to mogoče?

Prej sem bila ženska, ki je kariero postavljala na piedestal. Zdaj je drugače. Na stara leta ne želim obžalovati, da sem zaradi kariere žrtvovala svojo srečo z družino. Poznam ogromno ljudi z odraslimi otroki, ki obžalujejo, da niso več časa prebili z otroki. Jaz si tega ne dovolim. Tudi zato me v medijih in na odrih ni več toliko videti. Ko mi ponudijo projekt, se vedno vprašam: je vredno, da grem zaradi tega stran od družine? Priznati moram, da pred izgorelostjo nisem bila ravno najbolj prisotna mama in nisem hotela, da bi zaradi otrok zamujala priložnosti. Bolezen mi je ponudila možnost, da sem postala boljša mama.

"Selfi popolnost mi ni pomembna, je pa tudi izjemno težko izvedljiva, saj se vsak dan zalotim, da imam za nohti zemljo." FOTO: Bernardka Rupnik

Česa ste se še naučili?

Med enoletnim aktivnim zdravljenjem sem se naučila hvaležnosti. Prej so mi bile stvari precej samoumevne. Sčasoma sem razumela, da je izreči preprost »hvala« izredno pomembno za moje ozdravljenje. Občutek je prišel iznenada. Pred vsakim obrokom sem uvedla ritual izražanja hvaležnosti, pri katerem sodelujejo vsi člani družine. Prikupno se mi zdi, ko sinčka izrazita zahvalo za zabit gol pri nogometu ali mamino dobro kosilo, za lepo družino ali lep dan.

Kako pa na prenovljeno Majo gledajo igralski kolegi?

Moji kolegi igralski poklic dojemajo kot poslanstvo. Po predstavah ali na javnih dogodkih se pogovarjajo o tem, kje je kdo igral, ali je bil dober ali ne. Jaz se v te debate ne vpletam, saj mi niso blizu. Morda me imajo za čudakinjo, a me to prav nič ne gane, saj imam zdaj v sebi notranjo stabilnost in samozavest.

Pred vsakim obrokom sem uvedla ritual izražanja hvaležnosti, pri katerem sodelujejo vsi člani družine. Prikupno se mi zdi, ko sinčka izrazita zahvalo za zabit gol pri nogometu ali mamino dobro kosilo

Ste kdaj kakšno vlogo iz takšnih ali drugačnih razlogov zavrnili?

To se je že zgodilo, predvsem zaradi kariernih napak, ki sem jih storila v preteklosti in jih nisem želela ponoviti. V nekem obdobju so me stlačili v določen »predal« in mi na podlagi tega ponujali iste tipe vlog, v katerih nisem čutila sebe. Padla sem v »črno luknjo«, do igralstva mi sploh ni bilo več. Želela sem presedlati na študij zoologije in se ukvarjati z živalmi, ki so se mi zdele najbolj čista bitja na svetu.

Prebrali ste del članka, ki je bil v celoti objavljen v reviji Praznična, jesen 2023. Sledite Praznični tudi na Facebooku in Instagramu.