V mesecu maju se v vesoljni Cerkvi, posebej v Rimu, na Poljskem in v Fatimi, v letošnjem letu pa tudi v Sloveniji, spominjamo svetega poljskega papeža Janeza Pavla II. (1978-2005). Kot poročajo pri avstrijskem Kathpressu, letos namreč obhajamo več okroglih obletnic, povezanih z življenjem in delovanjem Janeza Pavla II. 1. maja je minilo deset let od njegove beatifikacije: naslednik »JP II.« Benedikt XVI. ga je na čast oltarja povzdignil na Trgu sv. Petra v Vatikanu, kjer se je takrat zbral poldrugi milijon romarjev; več kot milijarda ljudi je beatifikacijsko slovesnost spremljala prek televizijskih zaslonov. Kanonizacija, ki je sledila 27. aprila 2014, teh številk ni presegla. Poleg tega je Janez Pavel II. maja praznoval rojstni dan, danes pa se spominjamo tudi 25. obletnice njegovega prvega obiska v Sloveniji.

13. maja je minilo štirideset let od atentata na Janeza Pavla II. na Trgu sv. Petra v Vatikanu. Svetega očeta sta takrat zadeli dve krogli, vendar je napad po Božji previdnosti preživel. Ena od krogel, ki sta zadeli poljskega papeža, je od leta 1982 vdelana v krono Marijinega kipa v portugalski Fatimi, saj je papež svoje preživetje pripisal Fatimski Materi Božji.

Janeza Pavla II., ki je že kot krakovski nadškof pogosto vodil skupine romarjev v Marijino svetišče v Fatimi, na Portugalskem zaradi njegove naklonjenosti do Fatimske Marije še posebej častijo, pa tudi zaradi beatifikacije fatimskih pastirčkov Frančiška in Jacinte Marto leta 2000 (kanoniziral ju je papež Frančišek leta 2017). Ob letošnjem vnebohodu, 13. maja, prav na praznik Fatimske Marije, je Portugalska škofovska konferenca priredila prošnje in zahvalno romanje, ki je bilo letos v znamenju molitve za zaključek epidemije koronavirusne bolezni ter obeh jubilejev v zvezi z Janezom Pavlom II. Romarsko središče v Fatimi je bilo zaradi epidemije zaprto skoraj leto dni in se je šele v letošnjem marcu znova odprlo za obiske romarjev.

Ozdravljena Parkinsonova bolezen, ljubeča materinska roka

Beatifikacija leta 2011 je bil eden največjih romarskih dogodkov v zadnjih desetih letih. Med bučnim aplavzom več sto tisoč udeležencev dogodka na Trgu sv. Petra in nadaljnjih sto tisočev na rimski Ulici sprave, kjer so vihrale zastave s podobo Janeza Pavla II., so na pročelju bazilike sv. Petra razkrili portret novega blaženega. Ob koncu slovesnosti so k oltarju prinesli še relikvijo, ampulo z njegovo krvjo. Prinesli sta jo poljska redovnica s. Tobiana, ki je dolga leta kot gospodinja in medicinska sestra skrbela za Janeza Pavla II., in francoska redovnica s. Marie Simon-Pierre Normand, katere medicinsko nepojasnjeno ozdravljenje Parkinsonove bolezni je Vatikan priznal kot čudež na priprošnjo Janeza Pavla II.

Kar se tiče atentata leta 1981, pa že vseh 40 let sodi med nerešene uganke zgodovine kriminala. Izvedel ga je turški nacionalist Mehmet Ali Agca, vendar govorice o morebitni vpletenosti Kremlja niso nikoli povsem potihnile.

Ko je Janez Pavel II. Agco leta 1984 obiskal v strogo varovanem zaporu Rebibbia, je atentatorja po besedah kardinala Stanislava Dziwisza mučilo predvsem eno vprašanje: »Zakaj niste mrtvi? Vem, da sem meril zelo natančno.« Nato je Agca papeža izčrpno izprašal o »mogočni boginji iz Fatime«, ki ga je očitno obvarovala najhujšega, tako kardinal Dziwisz v svojih spominih. Papež je bil trdno prepričan, da je ena roka streljala, »druga, materinska roka, pa je vodila izstrelek« in mu omogočila, da je »ostal na pragu smrti«.


FOTO: arhiv Družine

»Ne bojte se!«

Janez Pavel II. (Karol Wojtyla), rojen 18. maja 1920 v Wadowicah pri Krakovu, je že kot mlad duhovnik, kot profesor teologije ter predvsem kot krakovski nadškof in kardinal v komunistični Poljski dokazal, da se je pripravljen boriti proti totalitarnim oblastnikom in funkcionarjem. Očitno so številne izkušnje v težkih okoliščinah, pa tudi njegov dar govora in svetovljanstvo, ki ga je dokazoval na svojih potovanjih, prepričale kardinale, da so leta 1978 v drugem konklavu za novega voditelja Katoliške cerkve izbrali tega »tujca«.

Novi papež je v papeško palačo prinesel nov slog vodenja. V svojem uvodnem nagovoru je Cerkev in svet pozval: »Ne bojte se! Odprite, na stežaj odprite vrata Kristusu! Njegovi zveličavni moči odprite meje držav, gospodarske in tudi politične sisteme, prostrana področja kulture, omike, razvoja. Ne bojte se!«

Janez Pavel II. je začel veliko veličastnih in občudovanja vrednih pobud. Sklical je 15 škofovskih sinod, svetovne religije je povabil na mirovni vrh v Assisi, sprejel je 890 predsednikov držav in vlad ter razglasil 1.800 svetnikov in blaženih. Napisal je 14 okrožnic, številne dokumente in poslanice, letno je pripravil okoli 900 nagovorov, pri čemer kakovost nikoli ni podlegla količini.

»Politični papež«

Janez Pavel II. je bil »politični« papež. Gotovo je tudi njegova preteklost botrovala k temu, da so mir in pravičnost, človekove pravice, svoboda in solidarnost postale ene od osrednjih tem njegovega pontifikata. Naredil je konec na sklepanje kompromisov pripravljeni »vzhodni vatikanski politiki« in predlagal ostrejšo linijo do komunističnih režimov. S spodbudami za socialno tržno gospodarstvo, po svobodnih sindikatih ter pozneje s solidarno globalizacijo je še naprej razvijal družbeni nauk Cerkve.

104 potovanja v 129 držav po svetu - prav danes se spominjamo 25. obletnice njegovega prvega obiska v Sloveniji -, na katerih je prepotoval 1,2 milijona kilometrov, so predstavljala osrednje orodje pontifikata poljskega papeža. Janez Pavel II. je nagovarjal vest levih in desnih diktatorjev in je občutno prispeval k padcu berlinskega zidu ter sovjetskega režima.

Poljski papež je mostove gradil na področju ekumenizma in v dialogu z drugimi religijami. Številne uspehe je dosegel na področju sprave z judovstvom. Že iz otroških in šolskih let je imel judovske prijatelje, ki jih je obdržal tudi po izvolitvi na papeški položaj. Kot prvi rimski škof je obiskal sinagogo v italijanski prestolnici in tam pozdravil »starejše brate«. Med obiskom Svete dežele leta 2000 je molil ob zidu žalovanja in v muzeju holokavsta Jad Vašem.

Pohvala za »Mea Culpa«, kritika zaradi obravnave spolnih zlorab

Duhovni vrhunec pontifikata Janeza Pavla II. je bilo sveto leto 2000. Poljski papež si je zadal cilj, da bo Katoliško cerkev povedel v tretje tisočletje. 30 milijonov obiskovalcev Rima je prestopilo prag svetih vrat v baziliki sv. Petra. Med mejnike »velikega jubileja« sodi tudi prošnja za odpuščanje, »Mea Culpa«, s katero je papež prosil za odpuščanje za vse napake in neuspehe katoličanov v zgodovini.

Senca pa je legla na njegovo obravnavo spolnih zlorab s strani duhovnikov. Nekatere med njimi je poljski papež preveč podpiral in zagovarjal, recimo ustanovitelja Kristusovih legionarjev, Marciala Maciela Degollada (1920-2008) in njegovo skupnost. Sodeč po poročilu, objavljenem v Rimu v letošnjem aprilu, je bilo v skupnosti kar 27 duhovnikov, ki so jim dokazali spolne zlorabe.

Zadnje življenjsko obdobje poljskega papeža sta zaznamovala bolezen in trpljenje. Že med mašo zadušnico 8. aprila 2005 so verniki s plakati in organiziranim skandirjanjem spodbujali »Santo subito«, torej takojšnjo razglasitev pokojnega papeža za svetnika. Benedikt XVI. je že dva meseca pozneje uradno odprl beatifikacijski postopek, vendar je vztrajal pri upoštevanju siceršnjih predpisov v tovrstnih primerih. 1. maja 2011 je bil Janez Pavel II. razglašen za blaženega, 27. aprila 2014 pa, skupaj s svojim predhodnikom Janezem XXIII., za svetnika.


Janez Pavel II. med obiskom v Sloveniji FOTO: arhiv Družine