Tudi nova tematska izdaja SLO magazina je posvečena generalu Rudolfu Maistru (1874–1934).

Prav zato so v Maistrovem rojstnem mestu Kamniku v sklopu številnih prireditev ob praznovanju leta generala Rudolfa Maistra – Vojanova v torek, 16. aprila, zvečer v Domu kulture odlično pripravili slovesno akademijo in z njo počastili spomin na »našega rojaka, (pre)drznega vojaka, vizionarja in občutljivega esteta«, pa tudi stratega, pesnika, bibliofila in slikarja.

Povezal in združil ljudi

Rudolf Maister sodi med osebnosti slovenske zgodovine, ki je ljudi povezala, združila v prizadevanju za skupno dobro celotne domovine in s pogumom, odločnostjo in vztrajnostjo uspešno ubranila interes Slovencev, s čimer je lahko tudi zgled zdajšnjemu slovenskemu političnemu vrhu. Maister Slovence opominja, kako pokončno in ponosno zastopati pomembne temelje naroda in države.

Domoljub

Alenka Juvan, vodja Rojstne hiše Rudolfa Maistra, je poudarila, da mu danes pripisujemo veliko vlog in mu ponujamo veliko obrazov. Denimo, da je bil domoljub, kar zaradi zlorabljanja izraza včasih zveni kot prazna beseda, toda Maister je pred svojimi nadrejenimi in vojaki z besedo in dejanji na vsakem koraku dokazoval, da njegovo slovenstvo ni prazna beseda.

Maistrov pogum, vztrajnost in neustrašnost naj bodo simboli naše skupnosti. Zato pozivam vse, da se združimo v skupnem cilju graditi boljši jutri za vse nas. Naj nas k skupni blaginji vodijo naša odločnost, enotnost in pogum. (Matej Slapar)

Pogumen, (pre)drzen vojak

»Bil je pogumen, (pre)drzen vojak, kar je zgodovinsko dejstvo, ki pa mu ga še pred desetletji nismo priznavali. Običajnemu človeku pa še danes ni razumljivo, da je zaradi neustavljive želje po oblasti, uspehu, nadvladi celo tiste, ki so pred tujcem reševali lasten narod, mogoče obtožiti narodnega izdajstva,« je poudarila Alenka Juvan.

Spoj vojaka in občutljivega ustvarjalca

Maister je bil na svoj materni jezik emocionalno navezan že od ranega otroštva in je za svoj narod postal pesnik, saj se je zavedal, da jezik in kultura za Slovence pomenita nič manj kot preživetje. Napisal je dve pesniški zbirki in Slovencem natrosil verzov o ljubezni, bolečini, ponosu, pogumu in neustavljivem upanju v prihodnost. Bil je nenavaden in redek spoj vojaka in občutljivega ustvarjalca.

Štrli daleč čez okvire slovenske samozavesti

Bil je tudi strasten ljubitelj knjig, zvezan s slovensko knjigo z globoko in živo ljubeznijo, o čemer priča generalova znamenita knjižnica, danes kulturni spomenik državnega pomena, ki jo hranijo v mariborski univerzitetni knjižnici, je še izpostavila Juvanova in dodala, da je tako očitno, da je Rudolf Maister osebnost, ki štrli daleč čez okvire slovenske samozavesti.

Perfekten tip vojnega avanturista

»Morda ga prav zato tako težko sprejemamo in med Slovenci o njem vlada razdeljeno, celo povsem nasprotujoče si mnenje: za ene je bil junak z zgodbo mariborskega odrešitelja, za druge postavljač in celo kontrarevolucionar,« je še zatrdila Alena Juvan in navedla besede podpolkovnika Shermana Milesa, češ da gre za perfekten tip vojnega avanturista, ki je močan, odločen, energičen in bister.

Brez izstreljenega naboja in v pičlih 47 minutah

Drugi slavnostni govornik, predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, je spomnil, da od leta 2005 praznujemo državni praznik, dan Rudolfa Maistra, 23. oktobra ali na dan, ko je leta 1918 Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo, jo razpustil in prevzel vojaško oblast v Mariboru – in to brez izstreljenega naboja in v pičlih 47 minutah.

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. FOTO: Blaž T. Muc

Obrnil celotno zgodovino

»Prepoznal je pomen trenutka ob nastajanju nove države ob razpadu Avstro-Ogrske monarhije, čeprav ni glede na čin (majorja) tega od njega nihče pričakoval niti zahteval. V strogi vojaški hierarhiji je kot nefavoriziran posameznik, ki je imel vizijo in pogum, da ukrepa, obrnil celotno zgodovino in močno vplival na nastanek samostojne države, v kateri živimo danes,« je pojasnil Lotrič.

Pomembna koraka k samostojni in neodvisni Sloveniji

Maistrova vojaška formacija, ki je 23. novembra 1918 razorožila zeleno gardo, predstavlja zametek slovenske vojske; na Štajerskem je dosegel razmejitveno črto med nemško Avstrijo in Kraljevino SHS, k Sloveniji je priključil večji del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške – oboje predstavlja pomemben korak k samostojni in neodvisni Sloveniji.

Vizionarstvo, odločnost, pogum, preudarnost

»Z vizionarstvom, odločnostjo, pogumom in preudarnostjo je pomembno prispeval, da so lahko sanje prednikov o samostojni državi postale resnica. Navdihuje nas lahko tudi njegova karizmatičnost, ki je v zgolj nekaj dneh pritegnila veliko množico mladih fantov, ki so bili skupaj z njim pripravljeni braniti slovensko ozemlje,« je podčrtal predsednik Državnega sveta.

Od njega se je poslovilo več kot 25.000 ljudi

Da je bil res pravi narodni voditelj, po njegovem priča tudi dejstvo, da se je ob njegovi smrti 26. julija 1934 od Maistra poslovilo nad 25.000 ljudi, na pokopališče pa ga je – čeprav je zadnja leta preživel odmaknjen od javnosti – pospremilo več kot 10.000 žalujočih. Maister nam je lahko s svojo močno narodno zavednostjo, povezovalno držo in neizmernim pogumom za zgled tudi danes.

V času, ko okoli nas divjajo vojno, se je dobro spomniti, da se lahko ozemeljska celovitost ubrani brez poka puške. Zato negujmo sporočilnost generala Maistra in se zgledujmo po njegovih svetlih zgledih tudi v današnjem času, ki ni enostaven, ni pa brezizhoden. (Marko Lotrič)

Današnji čas ni enostaven, ni pa brezizhoden

»V času, ko okoli nas divjajo vojno, se je dobro spomniti, da se lahko ozemeljska celovitost ubrani brez poka puške. Zato negujmo sporočilnost generala Maistra in se zgledujmo po njegovih svetlih zgledih tudi v današnjem času, ki ni enostaven, ni pa brezizhoden. Le dogovoriti se moramo, v katero smer želimo, in vsakodnevno delati dobro, v dobrobit vseh državljanov. Za Slovenijo,« je sklenil Lotrič.

Ob bok največjim osebnostim narodove zgodovine

Da je Rudolf Maister kot eden prvih verjel v slovensko narodno prihodnost, v samostojno, suvereno deželo, kjer bodo živeli in o svoji usodi odločali Slovenke in Slovenci, v ideal samostojne države, našega naroda, ki ga je bil pripravljen pogumno braniti, zato ga lahko postavimo ob bok največjim in najpomembnejšim osebnostim naše narodove zgodovine, pa je dejal kamniški župan Matej Slapar.

Ostal je sin Kamnika

»Maistrovo ime je živo in prisotno v vsakem kotičku Kamnika kot neizbrisen pečat, ki nas spominja na naše korenine, našo ponosno preteklost in tlakuje našo pot v prihodnost. In čeprav je Maister Kamnik zapustil že v rosnih letih, je ostal sin Kamnika, mesto pa je ostalo močno zasidrano v njegovem srcu kot kraj sreče in brezskrbnosti,« je pojasnil župan.

Posvečena sta mu ulica in most

In kot je imel Maister rad Kamnik, ima Kamnik rad Maistra. Ta povezanost se kaže na vsakem koraku in se prenaša iz roda v rodu. Kamničani so mu pred 100 leti podelili naziv častnega meščana, na njegovo rojstno hišo so leta 1938 slovesno namestili spominsko ploščo. Posvečena sta mu ulica in most, njegovo ime nosi kamniška gimnazija in srednja šola.

Sredi sistema, ko se Maistra ni samoumevno slavilo

»Maistru je v Kamniku posvečen tudi spomenik, s katerim so Kamničani že leta 1970, sredi sistema, ko se Maistra ni samoumevno slavilo in omenjalo, svojemu junaku izkazali veliko čas, ljubezen in simbolno zahvalo. Na odkritju spomenika se je tedaj kljub političnim okoliščinam zbralo 10.000 pokončnih domoljubov in takrat tudi še Maistrovih borcev,« je spomnil Matej Slapar.

Kamniški župan Matej Slapar. FOTO: Blaž T. Muc

Simbol enotnosti in priznanja Maistrovim vrednotam

S tem, po njegovem, Maistru posvečen spomenik ni bil več le kip, temveč simbol enotnosti, priznanja vrednotam, za katere se je Maister boril v času, ko so bile te vrednote pogosto zatirane. To dejanje pa je bilo tudi izraz lokalne identitete in samozavesti, spomenik je tako simbol kamniškega ponosa, povezanosti in volje po ohranjanju Maistrovih vrednot, je pristavil župan.

Odločnost, enotnost in pogum

In zaključil: »Maistrov pogum, vztrajnost in neustrašnost naj bodo simboli naše skupnosti. Zato pozivam vse, da se združimo v skupnem cilju graditi boljši jutri za vse nas. Naj nas k skupni blaginji vodijo naša odločnost, enotnost in pogum. Skupaj, s pogumom in z odločnostjo, bomo na temeljih močne preteklosti oblikovali prihodnost, na katero bomo lahko ponosni.«

Generalova vojaška kariera

Podpolkovnik in vojaški zgodovinar Zvezdan Marković pa je podrobno orisal generalovo vojaško kariero vse od gimnazijskih let, ko je kazal izjemno navdušenje nad vojaškim poklicem, zato niti ne preseneča, da se je kmalu odločil za poklic vojaka. Njegove intelektualne sposobnosti in izjemne psihofizične lastnosti so mu omogočale strmo pot napredovanja v vojaški karieri.

V 17 letih od nadporočnika do majorja

V čin nadporočnika je bil povišan 1. maja 1900. Kot sposoben, nadarjen, bister mladi mož, željan pridobivanja novih znanj in trdnega značaja, si je povišanje v čin stotnika prislužil desetletje pozneje, 1. maja 1910. Major je postal 1. maja 1917 v Gradcu, mesec pozneje so ga imenovali za poveljnika črne vojske v Mariboru, kjer je pričakal razpad monarhije.

Bil je pogumen, (pre)drzen vojak, kar je zgodovinsko dejstvo, ki pa mu ga še pred desetletji nismo priznavali. Običajnemu človeku pa še danes ni razumljivo, da je zaradi neustavljive želje po oblasti, uspehu, nadvladi celo tiste, ki so pred tujcem reševali lasten narod, mogoče obtožiti narodnega izdajstva. (Alenka Juvan)

Prevzel vojaško oblast v Mariboru

S soglasjem Narodnega sveta za Štajersko je major Rudolf Maister 1. novembra 1918 prevzel vojaško oblast v Mariboru in bil imenovan oziroma povišan tudi v čin generala. Narodni svet mu je izročil »vrhovno poveljstvo vsega Narodnemu svetu za Južno Štajersko podrejenega vojaštva«, je zgodovinska dejstva nanizal Marković.

Zavedal se je zgodovinskega trenutka

»Vse to nam da vedeti, da je bil Maister dobro seznanjen z dogajanjem na slovenskem ozemlju ob koncu 1. svetovne vojne, razpadu monarhije in vzpostavitvi nove države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter se je zavedal, da je napočil zgodovinski trenutek, ko je bilo treba hitro in odločno ukrepati v korist slovenskega naroda,« je pojasnil Zvezdan Marković.

Vrhunec: vizionarska domoljubna akcija

Narodna vlada je Maistra povišala z odlokom v čin polkovnika z naslovom in značajem generalmajorja, s čimer je postal general vojske države Slovencev, Hrvatov in Srbov in pozneje general vojske kraljevine. Maistrova vojaška kariera je vrhunec dosegla ob tem, ko je izvedel vizionarsko domoljubno akcijo, ki jo je skrbno načrtoval ves čas službovanja v Mariboru.

Kulturni program

Z dramskimi vložki in poezijo sta Maistra predstavila igralca Pavle Ravnohrib in Zvone Hribar. V kulturnem programu so z uglasbenimi Maistrovimi pesmimi nastopili MePZ Odmev Kamnik, zbora Glasbene šole Kamnik, Mestna godba Kamnik, Katja in Simon Skalar ter gledališki krožek učencev OŠ Marije Vere. S plesom in gibom so program zaokrožili Folklorna skupina Tine Rožanc in Zavod Vitkar.

Med udeleženci tudi generalov vnuk

Prireditev po scenariju Gorana Završnika, Alenke Juvan in Jožeta Berleca in v režiji Boštjana Štormana je privabila številne ugledne goste, med njimi poslanca NSi Jožefa Horvata in predsednico Zveze društev general Maister Slovenije Lučko Lazarev Šerbec, med udeleženci je bil tudi generalov vnuk Borut Maister. Za pogostitev po dogodku je poskrbelo Društvo podeželskih žena Tuhinjska dolina.