Pred letom dni se je začel postopek za beatifikacijo te slovenske mistikinje in kandidatke za blaženo. Rodila se je leta 1835, v Gospodu pa je zaspala 23. februarja 1896. Dovoljenje iz Vatikana za postopek je prišlo jeseni 2021.

Magdalena Gornik (1935-1896). FOTO: Tatjana Splichal

Herojska stopnja kreposti

Škof Jamnik je v pridigi med drugim izpostavil, da zorenje in rast v krepostnem življenju pri Magdaleni Gornik kaže na herojsko stopnjo kreposti. »Za nas to predstavlja izziv, da se ne prepustimo povprečnosti, nečimrnosti, ugodju in udobju, ampak se odpravimo na zahtevno pot na goro Tabor, kot nas v postni poslanici vabi papež Frančišek.«

FOTO: Tatjana Splichal

Njen zgled, da v bolečini nismo sami

»Magdalena je že kot mlado dekle zmogla sprejemati, gledano s človeškimi očmi, nerazumljivo veliko mero trpljenja,« je poudaril Jamnik: »Njeno pričevanje nam je zgled, da v nobeni bolečini nismo sami, če jo nosimo s Kristusom.« Ob tem je spomnil na besede pokojnega papeža Janeza Pavla II, ki je dejal, da »vsaka bolečina postane odrešujoča bolečina«.

Iz nje je odsevalo Božje delovanje

»Molitev, zakramenti, posebej evharistija, izvir in moči na poti za Kristusom, iz nje je odsevalo Božje delovanje,« je zaključil Jamnik: »Ob zagledanosti v svoje razlage in rešitve je na poti svetosti treba vedno znova odpirati svoja srca za delovanje Svetega Duha, dovoliti, da Jezus vstopi v našo življenjsko zgodbo.«

Postulator v postopku za beatifikacijo Magdalene Gornik Franci Petrič. FOTO: Tatjana Splichal

Odkrili nekatere rokopise in pisma

Postulator v postopku za beatifikacijo Magdalene Gornik Franci Petrič je ob včerajšnjem romarskem shodu povedal: »Ker gre za zgodovinski postopek, je zahteven, saj strokovnjaki že lep čas pregledujejo arhive. Zgodovinska komisija je imela doslej šest uradnih sej. Člani vsak mesec na skupni seji poročajo o svojih ugotovitvah. Doslej so pregledali župnijske arhive Gore, Sodražice, Ribnice in Blok. Na rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani je tako nekdo odkril rokopis Magdalene Gornik, ki ga doslej nismo poznali. Gre za zapis videnj iz leta 1851.« Odkriti sta bili na primer tudi dve pismi, ki jih msgr. Tomo Zupan pisal leta 1926 na Bloke in poizvedoval pri neki učiteljici o Magdaleni Gornik. »V enem od teh pisem izvemo, da so domačini v Sodražici radi imenovali Alenka, Alenčica, Lenčica, Lenčka.«

FOTO: Tatjana Splichal

»Molite, da bi našli Magdalenino biografijo«

Petrič je izrazil upanje, da bi našli rokopis župnika dr. Ivana Samsa, gorniškega rojaka, ki je na Gori deloval po koncu druge svetovne do smrti leta 1953. »Kot izvemo iz drugih pisem, je on že takrat napisal Magdalenino biografijo. Ko bi jo le mogli najti. Molite za to.« Dodal je še, da je težko ugibati, kdaj bo delo končano ter da zgodovinska komisija trdo delo.

FOTO: Tatjana Splichal

Medtem pa sodni zbor, ki je drug pomemben organ v tem postopku, opravlja zaslišanja prič. »Njihova pričevanja so zelo pomembna pri dokazovanju, da tudi po smrti obstaja neprekinjena zavest o svetosti te žene. Zelo pomembno je, da širimo glas o njej ter se ji priporočamo,« je še vernikom položil na srce.

Še več z romarskega utripa v fotogaleriji Tatjane Splichal.

1/17