SKRB ZA MLADIČA JE PREPUŠČENA MAMI 

Rdeče zverinice se parijo enkrat v letu, in to ob koncu zime. Takrat prekinejo svoje samotarsko življenje ter začnejo druženje z nasprotnim spolom, da bi ustvarili naraščaj. Po približno štirih mesecih breja samica začne s pripravo gnezda za enega in največ štiri mladiče. Samec starševstvo v celoti prepusti samici.

GNEZDIJO VISOKO NAD BAMBUSOM

Mačji pande so prebivalci visokogorskih listnatih gozdov s podrastjo iz bambusa. Njihova glavna hrana so bambusovi mladi listi in vršički.  Izvorno ime panda pomeni »bambusojedec«. Samice visoko med drevesi pripravijo varna gnezda za mladičke. Listke in vejice nosijo v različna dupla na različnih višinah, saj bodo mladiče prestavljale iz enega dupla v drugega.  

Gnezdijo visoko nad bambusom. FOTO: Zoo Ljubljana

MLADIČ JE SPRVA POVSEM SIVE BARVE

Samica po 145 dneh skoti povsem golega, slepega in nebogljenega mladiča, ki se hrani z materinim mlekom. Skrbna mama večino časa mladiča hrani in čisti. Povsem siv mladič spregleda po 18 dneh. Staršem postane podoben šele, tik preden zapusti gnezdo. Krzno ga bo varovalo pred pogledi plenilcev mrzlega gorskega sveta, kot je snežni leopard: črna dlaka trebuščka ga varuje pred pogledi navzgor, rdeča in bela barva pa ga skrijeta med debli, obraščenimi z rdečkastimi mahovi ter belimi lišaji. Neverjetno, kajne? Mladič ostane pri mami leto in pol, potem postane odrasel in samostojen. 

OBČUTLJIVI NA TEMPERATURO IN ZVOK

Mačji pande ne prenašajo dvigajočih se temperatur v himalajskih gorah, kjer domujejo. Globalno segrevanje je zato glavni razlog za izginjanje te izjemne vrste v naravnem okolju. Občutljivi so tudi na hrup, predvsem v času parjenja. Da bi se izognile različnim motilcem, samice prenašajo mladiča iz dupla v duplo. Pri tem jim mladič lahko tudi pade ali stakne kakšno bolezen. V Himalaji jih zelo ogroža pasja steklina. 

Ali ni prikupen? FOTO: Zoo Ljubljana

VZREDITI MLADIČKA KRITIČNO OGROŽENE VRSTE JE NEKAJ NEVERJETNEGA! 

V živalskih vrtovih po vsem svetu želimo mačjim pandam pomagati, saj se lahko zgodi, da bodo v naslednjih letih povsem izginili iz narave. Razmnožujemo jih v posebnih vzrejnih programih, da bi vzpostavili rezervne populacije. Veseli nas, da imamo v ZOO Ljubljana že drugo leto naraščaj mačjih pand, kajti v polovici primerov se zgodi, da mladiči v ujetništvu sploh ne preživijo. Zato vabljeni, da si mačjega pando ogledate v našem živalskem vrtu!

Članek je bil objavljen v oktobrski številki Mavrice. Nanjo se lahko naročite v naši spletni trgovini. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin za otroke in starše!