Lurd se vrača v »predkoronske« čase
Lurd se vrača v »predkoronske« čase
»V procesijah prihajajte k meni,« je Devica Marija naročila mladi Bernardki, njen poziv pa je bil izbran tudi za temo 151. narodnega romanja francoskih katoličanov med 12. in 16. avgustom. Na praznik Marije Vnebovzete so se zbrali pri slovesni sveti maši, ki jo je obhajal lurški škof Jean-Marc Micas, poroča spletni portal La Croix International.
650 bolnikov, ki so jim pomagali prostovoljci, je bilo na čelu množične procesije duhovnikov, sledilo pa jim je okoli 17.300 vernikov z vsega sveta, in skupaj so se spominjali trenutka, ko je bila Marija po smrti z dušo in s telesom vzeta v nebo. »Te praznične maše so vedno veličastne,« je za La Croix povedala 60-letna Christiane, ki je z možem Alainom v Lurd priromala iz Toulousa: »Vsako leto pridemo sem, kajti daleč naokoli ni boljšega kraja za obhajanje Marijinega praznika.«
Nekateri romarji so prepotovali tudi več tisoč kilometrov: med njimi sta bili Gloria in Marie, prijateljici iz Slonokoščene obale, ki sta k lurški Mariji prišli v oblekah živih barv in z velikansko podobo Device Marije: »To je pravi praznik. Marija je naša nebeška Mati in tukaj smo, da jo počastimo in se ji zahvalimo.«
Preberite tudi: Pozdrav slovenskih bolnikov z romanja v Lurdu
Po zaprtju 4. marca 2020, nekaj dni pred vsesplošnim zaprtjem zaradi koronaepidemije, se je letos lahko znova odprlo pet od osemnajstih kopališč. Od marca 2020 je bila in je še vedno na voljo pipa, ki ljudem omogoča, da naredijo požirek zdravilne vode ter si z njo umijejo roke in obraz. Za boljšo higieno in učinkovitejšo oskrbo romarjev so v bazenih občutno izboljšali filtracijo vode. Pristojni si močno prizadevajo za vnovično odprtje vseh bazenov, nad obeti pa so navdušeni tudi romarji.
Po besedah prostovoljcev, ki so med tokratnim narodnim romanjem pomagali bolnikom in invalidom, je bilo letos čutiti »posebno vnemo, dinamiko in veselje: po vseh teh letih je bilo prvič spet videti takšno navdušenje, posebej med mladimi«. Skupinam prostovoljcev se je pridružilo »veliko mlade sile«.
Molitve za edinost, Francijo in ves svet
Škof Micas je v mašnem nagovoru spomnil na »popolno vero« Device Marije, ki je »brez dvoma, brez skrbi in brez posmeha verovala« v izpolnitev Božjih besed. Opozoril je, da je bila Marija zgolj »preprosto mlado dekle iz Palestine«, ki je upalo na uresničitev Božjih obljub, posebej tiste o »deželi, v kateri tečeta mleko in med, o deželi pravičnosti in miru za vse ljudi«. Med molitvenimi nameni in skozi celotno sveto mašo so bili romarji večkrat povabljeni, naj si resnično prizadevajo za edinost med seboj in v svetu. Na prošnjo latinskega patriarha v Jeruzalemu, kardinala Pierbattiste Pizzaballe, je tudi Sveta dežela, ki jo od 7. oktobra lani pustošijo vedno nasilnejši spopadi, zaupana v Marijino varstvo.
Po slovesni sveti maši so romarji letošnji veliki šmaren obeležili tudi s tradicionalno molitvijo »za Francijo in svet«, dediščino iz leta 1638, ko je kralj Ludvik XIII. deželo posveti Devici Mariji.
Po slovesni sveti maši so romarji letošnji veliki šmaren obeležili tudi s tradicionalno molitvijo »za Francijo in svet«, dediščino iz leta 1638, ko je kralj Ludvik XIII. deželo posveti Devici Mariji. V letošnjem letu se je zgodilo veliko stvari, je v nagovoru pojasnil duhovnik Sébastien Antoni, direktor narodnega romanja francoskih katoličanov: »Veselih, zaskrbljujočih, kriznih, pa tudi takšnih, ki so polni upanja, projektov in priznanj.«
Za Francijo sta molila po dva predstavnika vsake škofije in tako so Mariji izročili molitvene namene, prilagojene vsakemu posameznemu območju. Poleg skrbi glede zakonodaje o evtanaziji, papeževega obiska v Marseillu in boja proti spolni zlorabi otrok so obravnavali vprašanja, kot so kriza kmetov, stiske na delovnem mestu, ustrahovanje v šoli in zloraba ostarelih. Romarji so praznični dan sklenili z evharistično procesijo in blagoslovom vseh bolnikov.