Sodelavci na šoli med drugim cenimo njegove proslave, ki jih pripravi skupaj z učenci ob državnih praznikih. Z vzgojo za domoljubje pa se ne ukvarja le v šoli, pač pa tudi doma – z ženo Martino imata namreč 6 otrok.

Ko govorimo o vzgoji, imamo običajno v mislih dolgotrajen proces, ko niti ne vemo nujno, kaj točno je delovalo. Je tudi vzgoja za domoljubje »tek na dolge proge«?

Ja, počasi ti zleze pod kožo. To začneš dobivati doma. Dobro je, če je podporno okolje, recimo v šoli in drugod, podobno domačemu. Domoljubje se tako gradi vse življenje. 

Pomembne institucije pri tem so šola, tudi Cerkev, z ohranjanjem tradicije, pa društva, kjer so ljudje aktivni, in vse druge ustanove v domačem kraju. Iz majhnega, kjer ljudje sodelujejo, kjer začutijo, da je to njihov prostor, se gradi naprej. 

Kdaj pa naj se taka vzgoja začne? Katera vstopna mesta lahko izkoristimo?

Če pomislim na svoj domači kraj … V vasi imamo različne prireditve. Pri nekaterih tudi sodelujemo. Najmlajši, torej naši otroci, so tam poslušalci, ko malo odrastejo, pa tudi kdaj nastopajo. Pri tem se jim odpirajo vprašanja, torej priložnosti za pogovor. 

Domoljubje se gradi vse življenje.

Tretje vstopno mesto pa so sprotni pogovori »pri mizi«. Vprašati se moramo, ali je domoljubje tema, o kateri kdaj v družini spregovorimo. Starejši sorodniki radi kaj povedo o preteklosti. Lepa priložnost za takšne pogovore so državni prazniki. 

Takrat npr. pogledamo kakšno fotografijo, video. To otroke pritegne. Tudi kar se osamosvojitve tiče, je na YouTubu veliko zanimivih materialov. Te teme pritegnejo predvsem fante. 

Zanimivo se jim zdi, da je bila takrat pri nas res čisto prava vojna, da so bili tanki … Mnogi iz generacije današnjih staršev imajo spomine na leto 1991, to je vredno izkoristiti.

Vzgoja za domoljubje je tek na dolge proge. FOTO: Urška Bernik

Kako pomemben je pri vzgoji domoljubja zgled tako staršev kot znanih osebnosti. Npr. kakšen vpliv ima ali bi lahko imel Luka Dončić, ki svoj dopust po naporni sezoni v NBA žrtvuje za to, da lahko igra za slovensko reprezentanco?

Luka Dončić je zelo zanimiv primer. Po prednikih ni samo Slovenec, sedaj pa v glavnem nastopa v Ameriki, torej v tujini. Pa vendar, kot vem, se čuti zelo pripadnega Sloveniji – državi, kjer se je rodil. 

Je zelo ponosen Slovenec in če prav vem, je del svojega denarja tudi namenil za oživitev športnih dejavnosti v krajih, kjer je nekoč sam živel. To je zelo dober primer domoljubja. 

Pri domoljubju gre nazadnje za zavestno odločitev, da boš prostoru in ljudem, ki so te postavili na noge, na svoj način dal nekaj nazaj. Oziroma da boš tisto, kar si dobil, posredoval naprej svojim potomcem. 

Slovenija je zelo lepa država. Ceniti moramo to, kar imamo.

Primer Luka Dončića je še bolj pomemben zato, ker danes zelo veliko mladih in sposobnih ljudi odhaja v tujino. Ti ljudje so lahko »državljani sveta«, a mislim, da ničesar ne izgubijo (prej pridobijo), če pri tem ostanejo zavedni in ponosni Slovenci. 

Najbolj viden je tukaj zgled uspešnih športnikov, a imamo tudi znanstvenike, profesorje, umetnike …, ki tudi na svoj način prispevajo kaj za »slovensko reprezentanco«. Zelo dober primer takega delovanja se mi zdi sošolec iz osnovne šole in sokrajan Jure Leskovec, sedaj profesor na univerzi Stanford. 

Takih pozitivnih in uspešnih ljudi imamo veliko po svetu in so seveda zelo dober zgled domoljubja. Mogoče oni kdaj še bolj cenijo to, kar je slovensko, in se radi vračajo domov, ker tujina je še zmeraj tujina.

»Domoljubje se začne na domačem pragu,« je prepričan Kavčič. FOTO: Siniša Kanižaj

Doma imaš šest otrok, v razredu pa npr. 25, na šoli še veliko več. Katerim je laže privzgajati domoljubje?

Mislim, da doma. S svojimi otroki preživiš več časa kot s šolskimi. V razredu sem npr. eno uro na teden. V tej uri sicer lahko začutim, kakšen odnos do domovine gojijo v kateri od družin, ne morem pa intenzivno graditi domoljubja. Oz. to lahko počnem tam, kjer so temelji doma že postavljeni. 

Kdor o tem več ve, raje več pove, postavi boljša vprašanja … Sicer pa se mi Državljanska kultura in etika zdi predmet, kjer naj ne bi le gojil domoljubja, pač pa ga tudi razlagal.

Domoljubje najbolj raste na dogodkih, kjer so prisotna intenzivna čustva.

Kaj bi torej v šoli ali doma morali otrokom oz. najstnikom razložiti?

Slovenija se mi zdi zelo lepa država. Tudi mnogi tujci to pravijo. Najprej moramo torej ceniti to, kar imamo. Če pa želimo to ceniti, moramo najprej sploh videti, torej spoznati Slovenijo in njene lepote.

Naloga šole je, da učencem npr. razloži, zakaj se je dobro zanimati za družbo, politiko. Zakaj je dobro iti na volitve? Kaj je tisto, kar nas, Slovence, povezuje? Od športa do politike, prehrane …, vse, kar gradi našo identiteto. 

Domoljubje po moje najbolj raste na dogodkih, kjer so prisotna intenzivna čustva. Takšni so npr. kakšni športni dogodki. Šola pa mora to, kar je v ozadju intenzivnih čustev, znati učencem razložiti. Še bolj pomembno je, da to počnemo, če zaznamo, da je nekaterim domoljubje tuje.

Prispevek je bil v celoti objavljen v tedniku Naša družina (25/2022).