Dragi starši! Iskrena hvala, da delite ta svoj dvom! Vesela sem, da sta prepoznala stisko starejših otrok, ko jih najmlajši venomer »zasleduje«. Drugi čutijo, da potrebujejo nekaj več svoje svobode. Otroci namreč samodejno zaznavajo, da je treba najmlajšega bratca bolj paziti, negovati … Naravno je, da jim to vedno ne ustreza, in pomembno je, da ob odraščanju ne dobijo občutka, da morajo biti njegovi skrbniki. Veliko bolje je upoštevati tudi njihov upor, saj na ta način dobijo potrditev, da so njihovi občutki in potrebe pomembni, saj je njihov način druženja z vrstniki drugačen. Seveda je umetnost presojati, kdaj jih boste spodbudili, da ga bodo vzeli medse, kdaj pa boste bolj »zaščitili« njih.

Med sorojenci pogosto pride do obdobij, ko se začnejo odrivati, ko čutijo, da potrebujejo svoj čustveni prostor. Pomembno je, da to takrat spoštujemo. Na ta način se vsak od otrok lahko počuti prepoznanega, spoštovanega, sprejetega v tem, kar čuti in doživlja. Prisiljena ljubezen ni...