O tem, kaj nas kot narod čaka, če bomo šli po poti, ki so jo pred nami prehodile že mnoge druge države, je bilo dovolj povedanega. Povsem jasno je postalo, da večine dejanski argumenti, statistike in opozorila strokovnjakov sploh ne zanimajo. Ljudje žal hitro nasedemo cenenim čustvenim argumentom in strašenju pred trpljenjem. Treba je sicer priznati, da ob razpadajočem slovenskem zdravstvenem sistemu strašenje pred trpečim koncem življenja pravzaprav ni tako težka naloga.

Zopet se je pokazalo, da razne ankete, ki naj bi merile javno mnenje, le-to pravzaprav ustvarjajo, saj je referendumska podpora bistveno nižja, kot so jo nakazovale razne lažnive napovedi.

Rezultat seveda ni razveseljiv, je pa res, da gre za nekakšen privid: v prid predčasnega povzročanja smrti se je izreklo komaj 22 odstotkov volilnih upravičencev, za zaskrbljujoči dve tretjini pa ne vemo, kaj si o tem vprašanju mislijo.

Zagovorniki pogube so to borno »zmago« nemudoma razglasili za »j...