Anton Salman, župan mesta, ki tradicionalno izhaja iz vrst kristjanov, je ob dogodku dejal: »Svetu vedno prinašamo sporočilo ljubezni, upanja in optimizma.« V Jeruzalemu, kjer so luči prižgali že teden dni prej, je p. Ibrahim Faltas, direktor šol Svete dežele, poudaril še drugo razsežnost: »Lepota teh dogodkov je, da se jih udeleži toliko ljudi skupaj, kristjanov in muslimanov, brez razlik: to je Jeruzalem. V mestu treh verstev se pred našimi očmi uresničuje možnost sobivanja.« 

Božič prinaša nekaj upanja kristjanom v Izraelu in Palestini, ki doživljajo hudo ekonomsko stisko.

Kristjani v Sveti deželi bodo med božičnimi prazniki morda vsaj za trenutek lahko pozabili na težave, ki jih povzroča že dve leti trajajoča pandemija novega koronavirusa. Iskrica upanja je zasvetila že s 1. novembrom, ko so se meje znova odprle ter so turisti in romarji začeli kapljati v državo. Toda s pojavom nove različice omikron je hitro ugasnila – v začetku decembra se je država znova zaprla, ko so zaznali tudi nov porast okužb, predvsem med otroki. Ukrep je najbolj prizadel prav tam živeče kristjane, ki v veliki meri živijo od romarskega turizma.

Znamenje novega začetka

Pierbattista Pizzaballa, latinski patriarh v Jeruzalemu, je izrazil upanje, da bodo cerkve za božič vseeno polne vernikov, saj pričakujejo, da bodo v Betlehem prišli vsaj kristjani iz drugih delov Izraela in Palestine: »Pomembno je, da to opravimo odgovorno, a potrebujemo znamenje novega začetka.« V svet pa je poslal sporočilo: »Pričakujemo vas! Vemo, da to trenutno še ni mogoče, a vemo tudi, da bo pot v kratkem ponovno odprta, in pripravljamo vse potrebno, da boste imeli kar najboljšo izkušnjo Svete dežele. Vesel božič.« 

1/2 betlehemskih kristjanov živi od romarskega turizma.

Francesco Patton, ki vodi kustodijo Svete dežele, je ocenil, da bo romarska dejavnost potrebovala šest let, da bo dosegla raven pred pandemijo. Kritičen je do odločitve izraelskih oblasti o zaprtju države za tujce, ki se mu ne zdi recipročna, saj Izraelci še vedno lahko potujejo v tujino. Adriana Sigilli iz italijanske potovalne agencije Diòmira je prepričana: »Romanja so potrebna, da bi pomagali našim krščanskim skupnostim, ki od tega živijo.« Zavzema se za vzpostavitev potovalnega koridorja »covid free«, kot so v veljavi za nekatere letoviške destinacije zunaj Evrope.

Pripravljeni na romarje

Trgovec iz starega Jeruzalema Youssef je za Agensir povedal, da je pandemija hujša od vojn, ki jih je preživel: »Hiše lahko obnovimo, a danes je v igri prihodnost, delo, možnost preživljanja in omogočanja dostojanstvenega življenja družini. Dve leti nismo videli niti enega turista ali romarja. Kako naj živimo?« Vprašanje je, koliko trgovinic in lokalov, ki so zaznamovali vrvež starega mesta, se bo lahko znova odprlo. V starem jedru Jeruzalema so mestne oblasti prazne ulice izkoristile za obnovo dotrajane infrastrukture. 

Vprašanje je, koliko trgovinic in lokalov, ki so zaznamovali vrvež starega mesta, se bo lahko znova odprlo.

Palestinska ministrica za turizem Rula Maaya je novembra ob srečanju s skupino romarjev poudarila: »Prizadevamo si, da se družine ne bi izseljevale iz Betlehema, zato prosimo za pomoč, dokler so tu. Trpimo, ko vidimo, da naši ljudje zapuščajo Palestino.« Povedala je, da izvajajo vrsto projektov za izboljšavo turistične infrastrukture: »Pripravljeni smo na sprejem romarjev, ki se bodo vrnili v Betlehem.«

V Betlehemu je prostor

Organizacija Pro Terra Sancta izvaja humanitarne aktivnosti za pomoč tamkajšnjim kristjanom v stiski. Kot so zapisali na svoji spletni strani, ima »odrešenje skromne začetke: Jezus se je rodil v veliki stiski … Božič je najprimernejši čas, da se spomnimo, kako pomembno je poskrbeti za otroke, ki so luč sveta, upanje za prihodnost, na odrešenje. V Betlehemu vsak dan zanje obnavljamo hiše, da nihče ne bi bil prisiljen roditi se v 'hlevu', ki je prispodoba za hudo ekonomsko in družinsko stisko. Za božič je v Betlehemu prostor za vse!« 

Vsak novi obisk, vsak turist ali romar predstavlja luč upanja.

Poleg programa obnove hiš mladih družin v stiski vodijo v Betlehemu tudi dom za otroke, ki prihajajo iz nevzdržnih družinskih razmer. Tudi latinski patriarhat organizira v božičnem času več dobrodelnih akcij za ljudi, ki jih je prizadela pandemija. Patriarh Pizzaballa je poudaril, da je Cerkev tretji največji delodajalec v Palestini (za palestinsko oblastjo in Združenimi narodi), kar je izjemnega pomena za ohranjanje prisotnosti kristjanov v Sveti deželi. Predvsem pa si vsi želijo ponovnega prihoda romarjev, kot so zapisali pri Pro Terra Sancta: »Vsak novi obisk, vsak turist ali romar predstavlja luč upanja.«

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (51/2021).