Mlada pesnica, ki je še kot gimnazijka v različnih obuvalih pesniškega prvenca Par pogumno zakorakala na slovensko pesniško sceno, se z zdaj že prepoznavnim izrazom v novi zbirki vrti okrog intimnih vprašanj posameznika, ki mora najprej secirati sleherni delček svoje zavesti, da se bo lahko v svetu pri vstopanju v vsakodnevne interakcije prepoznaval tudi v odnosih z drugimi. Lahkoten in hkrati izjemno zvočen verzni ritem daje takt dnevu, premaguje njegovo težino, ker jo je pač treba premagati, »saj veš, potem/te nič več ne ostane,/ko se izrežeš cela.«

Žar mladostne vedrine

Podobnosti s prvencem najdemo v trdni zgradbi, gibkosti Zalinega pesniškega jezika, premišljeni razvrstitvi pesmi v razdelke, ki jih podkrepijo avtoričini akvareli – tokrat metuljev, ki pomagajo vsrkavati nektar verzov. Če se pri tem razkrijejo notranje razpoke, nič za to, pesmi želijo biti iskrene, Sine cera, brez voska, brez maske stojijo pred nami. Žar mladostne vedr...