Na začetku so objavili jezikovno posodobljeno dramsko besedilo p. Romualda Škofjeloški pasijon, naredil ga je Ludvik Kaluža.

Jože Štukl je objavil prvi del raziskave o loškem gradu in uršulinkah v primežu zgodovine (predvsem povojnega komunističnega nasilja). Tone Košir je osvetlil pisatelja Matijo Malešiča (1891–1940), Mojca Jenko pa je šla po življenjskih postajah slikarja Gvidona Birolle.

Tone Košir, Franc Križnar in Jernej Antolin Oman so osvetlili duhovnika Antona Dolinarja - Lúčinskega (1847–1930), ki je bil 30 let župnik v Lučinah.

Janeza Evangelista Kreka in gradnja vodovoda na Prtovču

Petra Leben Seljak in Alojz Demšar sta objavila zanimivosti iz poljanskega urada Loškega gospostva.

Franc Križnar je raziskal glasbo izza časa Tavčarjeve Visoške kronike, Pavle Blaznik priimek Rant na območju Loškega gospostva (1500–1714), Andrej Rant pa svoje prednike z Martinj Vrha.

Vincencij Demšar je raziskal vlogo Janeza Evangelista Kreka pri gradnji vodovoda na Prtovču leta 1904.

Damir Globočnik piše o slikarju Francu Novincu, Boštjan Soklič o kiparju Petru Jovanoviču, Marina Pintar in Marjan Luževič o postavitvi kipa dr. Franu Jesenku v Aleji zaslužnih Ločanov, objavljen je govor Matije Ogrina ob 150. obletnici rojstva Aleša Ušeničnika.

Miha Naglič piše o loškem podjetju LTH Castings (1948–2018).

Filip Terčelj v Škofji Loki (1917–1921)

Anita Klančar Kavčič je opisala restavriranje stenske poslikave na zahodni fasadi cerkve sv. Miklavža v Godešiču, Barbka Gosar Hirci pa oltarni sliki iz cerkve sv. Lovrenca in Kancijana na Hotavljah. Mira Kalan piše o pasijonski knjigi Myrrhen-Gärtlein iz knjižnice Loškega muzeja, Barbara Sterle Vurnik o Josipu Grošlju in njegovi skulpturi Marija, novi pridobitvi Loškega muzeja, France Štukl o Filipu Terčelju v Škofji Loki (1917–1921), po kroniki Katoliškega izobraževalnega društva in Špitala. Judita Šega je predstavila arhivsko gradivo o Franji Tavčar, ki ga hrani arhiv v Škofji Loki.

Katarina Sekirnik piše o malem kruhku med tradicijo in sodobnostjo, Mojca Ferle o klekljanju čipk v Sloveniji na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine.

Maja Ferle piše o pajkih lepih volkcih, Danilo Bevk pa o raziskovanju divjega petelina na Škofjeloškem.