Muzejsko društvo Škofja Loka je izdalo 66. zvezek zgodovinskega zbornika Loški razgledi (za leto 2019).

V zborniku Loški razgledi je objavljena množica daljših in krajših prispevkov o preteklosti Škofje Loke in okolice.

Prve strani so posvetili Ivanu Omanu (1929–2019), enemu od ustanoviteljev slovenske države, simbolu slovenske pomladne politike, pokončnemu človeku, vrednemu zaupanja, ki so mu ob pogrebni slovesnosti spregovorili Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije, pri pogrebni maši dr. Anton Stres in ob grobu vnuk Blaž Podobnik. Sin Janez razmišlja o temeljnih vrednotah, ki so oblikovale njihovo družino – dom, vera, družina, narod – in pomenijo testament pokojnega očeta, zapuščino, ki jo je vredno spoštovati. Lojze Peterle se spominja prijateljevanja in sodelovanja z Ivanom Omanom, za katerega pravi, da ga je krasila izjemna človeška verodostojnost in politična avtoriteta, pri projektu demokratizacije in osamosvojitve Slovenije.


Škofja Loka leta 1932. Foto: Peter Naglič


Kolonizacija zgornjega dela Selške doline

Marsikoga bodo pritegnili še drugi prispevki. Tomaž Križnar v članku o Puštalskem gradu osvetljuje njegovo zgodovino in poskuša s pomočjo starih virov in novih spoznanj prikazati stavbni razvoj gradu od 13. stol. do današnjega dne.

Ustvarjalnega fotografa z izostrenim občutkom za zaznavanje in analiziranje ljudi in narave Avgusta Bertholda (1880–1919), petega slovenskega impresionista, rojenega v Puštalskem gradu, je predstavil dr. Sarival Sosič, dober poznavalec njegovega dela. Pomemben je tudi prispevek dr. Miha Marklja z naslovom Kolonizacija zgornjega dela Selške doline. Razvoj posestne in populacijske strukture tirolske naselitve iz konca 13. stoletja, ki predstavlja najbolj celosten in natančen zgodovinski pregled izbrane tematike do zdaj in je nadgradnja pregledom zgodovinskega razvoja območja zgornjega dela Selške doline dr. Pavleta Blaznika.


Staro mestno jedro. Foto: Ivo Žajdela


Loški grad in uršulinke v primežu polpretekle zgodovine

Še nekaj drugih avtorjev in tem.

Tomaž Križnar piše o puštalskem gradu.

Vincencij Demšar je podal topografski opis mestne fare Loka leta 1821.

Jože Štukl je objavil drugi del prispevka Loški grad in uršulinke v primežu polpretekle zgodovine.

Franc Križnar piše o glasbenem prispevku duhovnika in pesnika Ahac/ij/a (Achatiusa) St(e)ržinarja (1676–1741).

Tone Košir je predstavil ljudskega zdravilca Gašperja Jenka in njegove rokopisne padarske bukve.

Katarina Sekirnik pod naslovom »Treba j' met močan srce pa železno volo« piše o kovaški tradiciji rodbine Krmelj v Poljanski dolini, Tone Košir in Jernej Antolin Oman pa o Janu Plestenjaku (1899–1947), prvaku slovenske kmečke povesti.

Bojan Kofler je predstavil nove najdbe kozličkov (Cerambycidae) v okolici Škofje Loke, Železnikov in Žirov, Matija Križnar pa mineraloško dediščino predora Sten pri Škofji Loki.

Biljana Ristič je prispevala zapis o 80 letih Loškega muzeja Škofja Loka.

Eva Malovrh piše o uredniku, publicistu, politiku, stenografu in profesorju Ivanu (Janezu) Dolencu, Helena Janežič o literarnem zgodovinarju dr. Tinetu Debeljaku in delu njegove bogate zapuščine, ki je spet doma.

France Štukl je predstavil Poldeta Polenca in njegovo kulturno ter sindikalno udejstvovanje v času pred drugo svetovno vojno.

Janez Cerkvenik piše o poštni zgodovini Škofje Loke v luči jubilejev v letu 2019, Judita Šega o razstavi Slovenci, začenjajo se novi časi ... (1918–1920), o razstavi ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne, Petra Leben Seljak pa o knjigi Žirovski besednjak.

Marjan Kokalj, eden od režiserjev Škofjeloškega pasijona, je podal osebno pričevanje o uprizoritvah.