Muzejsko društvo Škofja Loka je v letošnjem letu vstopilo v 88. leto delovanja. »Tudi po krepkih osmih desetletjih ostaja poslanstvo društva in njegovih članov enako kot ob ustanovitvi leta 1937: spodbujanje domoznanske dejavnosti na ozemlju nekdanjega loškega gospostva, opozarjanje na varstvo kulturne in naravne dediščine ter izdajanje domoznanskih publikacij s teh področij,« pojasnjuje Helena Janežič, predsednica Muzejskega društva Škofja Loka, in dodaja, da je na najpomembnejših nalog priprava in izid zbornika Loški razgledi, ki je letos dočakal že 70. številko. »Gre za domoznanski zbornik z najdaljšo neprekinjeno tradicijo izhajanja na Slovenskem, ki je, vključno z zadnjo številko, izšel skupno na 25.000 straneh in prinesel več kot 2.600 prispevkov več kot 550 različnih avtorjev. Zbornik lahko z velikim ponosom poimenujemo prava škofjeloška enciklopedija.«

Zbornik so posvetili pisatelju in politiku Ivanu Tavčarju

Jubilejno, 70. številko, so v večji meri posvetili pisatelju in politiku Ivanu Tavčarju, ki se je rodil v Poljanski dolini, na ozemlju nekdanjega Loškega gospostva, kjer so ga pred sto leti tudi pokopali. V svojih delih je postavil spomenik poljanskemu človeku in moto te številke so besede, ki jih je položil v usta svojemu literarnemu junaku iz romana Visoška kronika. »Zemlja domača ni prazna beseda /.../«, pravi Izidor Kalan. »S tem lahko označimo tudi vse dosedanje številke, saj je v njih našlo mesto velikansko število besed o domači zemlji, loškem ozemlju, ljudeh iz teh krajev, naši zgodovini, navadah, običajih, naravnih danostih, dosežkih, ustvarjalnosti ... Vsako leto besede o domači zemlji napolnijo okrog 400 strani in razveselijo številne zveste in nove bralce z izvirnimi prispevki. Z nekajletnim zamikom jih lahko prebirate tudi na portalu Digitalne knjižnice Slovenije,« pove Helena Janežič.

O živem gospodarskem in družabnem življenju v Loki

Katarina Odlazek in Mateja Kavčič sta predstavili dragoceno dediščino škofjeloškega mestnega pokopališča, o umetniških stvaritvah, ki jih lahko najdemo na njem ter pokopanih osebnostih, ki so pisale zgodovino mesta zadnjih 130 let. Jana Hafner piše o živem gospodarskem in družabnem življenju v Loki v prvih desetletjih 20. stoletja, o katoliškem izobraževalnem društvu in orlovskem odseku v letih od 1903 do 1918, Alenka Klemenc o slikarju Antonu Ažbetu, Anton Bogataj in Janez Jereb o Maistrovih borcih s Škofjeloškega, Matija Križnar o kremenovih kristalih nad Zmincem, Bojan Kofler pa o zasebni zbirki hroščev, ki je zaradi svoje obsežnosti in reprezentativnosti nacionalnega pomena. Beremo lahko o spominski akademiji, posvečeni Ivanu Omanu, ki jo v Škofji Loki vsaki dve leti pripravi Muzejsko društvo Škofja Loka, o Prešernovem nagrajencu, slikarju Hermanu Gvardjančiču, objavili so kroniko dogodkov na Škofjeloškem in predstavitev novih knjig.

Vilma Stanovnik, Sedem desetletij loške enciklopedije, Loški razgledi, Gorenjski glas, 25. 10. 2024