Z njegovim nastopom te službe 1. januarja 1959 je župnija dobila velikega človeka, ki je z doslednostjo in odgovornostjo opravljal to delo več kot 60 let. Župniki so prihajali in odhajali, on pa je bil zanesljiva vez in pomoč pri njihovi vključitvi v farno občestvo. Nedelja je bila zanj najpomembnejši dan v tednu, bil je zares Gospodov dan. Svojo globoko vero je izžareval v cerkvi in povsod.

V začetku njegove službe cerkovnika se je zvonilo še na roke. Zvonil je vsak dan zjutraj, opoldne in zvečer, ob angelovem češčenju, pred mašami, ob smrtih in pogrebih pokojnikov, ob porokah, vseh večjih praznikih … Pri tem mu je bila v pomoč žena Zofka. Ko sta vlekla za vrvi pred mašami, so zvonovi v ritmu prepevali kot pravi pesnik: Pojte zvonovi, verni napolnite hram … Vsako nedeljo je stregel pri obeh svetih mašah in nauku popoldne ter bil vedno na voljo župniku pri obiskih težko bolnih ali umirajočih ljudi. Tako rednega, skrbnega in natančnega mežnarja bi si želela marsikatera fara...