Lojze Grozde je zadnjo noč prespal v Ambrusu
Lojze Grozde je zadnjo noč prespal v Ambrusu
Alojzij Grozde je svojo zadnjo zemeljsko noč – na silvestrovo leta 1942 – prespal v Ambrusu. Ko je bil leta 2010 razglašen za blaženega, je bilo živih še kar nekaj Ambrušanov, ki so se v živo spomnili njegovega kratkega bivanja med njimi. Prišel je iz Strug, kjer je bil doma njegov dobri prijatelj, v Ambrusu pa je po pripovedovanju domačinov najprej stopil v cerkev in se dlje časa zadržal v molitvi. Zatem je šel po vasi in se pogovarjal z domačini, še posebej mladim, ki jih je srečal, je govoril o Kristusu. Gostili sta ga Julka in Milka Pogorevc, sestri Grozdetovega prijatelja, prespal pa je v neposredni bližini cerkve, pri Vidmarjevih.
Lojze Grozde je bil v Ambrusu »prijazno sprejet«.
V svoj dnevnik je zapisal, da je bil v Ambrusu »prijazno sprejet«. Zjutraj se je podal na pot proti Zgornjim Vodalam, kjer bi se po dolgem času srečal z domačimi, na poti pa so ga na Mirni prestregli partizani, ga mučili in mučeniško ubili. Junija 2010 je bil razglašen za blaženega – beatifikacija je bila »Božja tolažba« tudi mnogim Ambrušanom, ki so izgubili svojce v partizanskem nasilju med vojno in povojnih likvidacijah, na kar spominja tabla na zunanjščini cerkve z imeni več kot sto žrtev.
»Ob slikanju Grozdetovega portreta je bilo, kot bi slikala svojo otroštvo, svojo usodo«
Ob slavju blagoslova slike in relikviarija je umetnica Maša Bersan Mašuk za Družino povedala, da je, začela slikati Grozdetov portret, prebrala dve knjigi o njem, prinesel ji ju je ambruški župnik Uroš Švarc. Prva je Osmošolec iz Vodal, izdala jo je založba Družina, druga pa obširnejša dokumentarna literatura o Grozdetu avtorice Milenke Dragar.
Najstnik je bil še, pa je vedel, da ga vera rešuje. Bil je mnogo inteligentnejši kot vsi njegovi mučitelji skupaj.
»Ob branju Grozdetovega življenjepisa sem podoživljala svoje otroštvo in mladost v komunistični Rusiji. Živela sem v zelo podobni situaciji, tudi sama sem nezakonski otrok. Kot bi stopila v film, v katerem igram glavno vlogo. Otroštvo in mladost, predvsem pa študijska leta v Moskvi sem preživela v veri sovražnem okolju. Ob branju knjig in tudi pozneje ob slikanju portreta sem bila večkrat ganjena do solz – kot bi slikala moje otroštvo in mladost, mojo usodo,« je povedala umetnica in poudarila, da jo je pri Grozdetu posebej prevzela njegova osebna vera: »Najstnik je bil še, pa je vedel, da ga vera rešuje. Bil je mnogo inteligentnejši kot vsi njegovi mučitelji skupaj. Če bi hotel, bi se z lahkoto rešil iz njihovih krvavih krempljev, a ni mogel zatajiti Jezusa, tistega, ki je njegovo Sonce, kot je napisal. Pri 19 letih! Pomislimo, kaj smo mi počeli ali razmišljali pri teh letih ali kaj pišejo v dnevnik današnji najstniki?!«
Z nocojšnjo sveto mašo se bo v Ambrusu simbolično začelo obhajanje Grozdetovega leta.
Blagoslov z Grozdetovimi relikvijami bo podelil Uroš Švarc danes ob koncu maše, ki se bo začela danes ob 17. uri v cerkvi – s tem se bo v Ambrusu simbolično začelo obhajanje Grozdetovega leta, uradno pa se bo jubilejno leto začelo jutri z mašo v cerkvi na Mirni, daroval jo bo novomeški škof Andrej Saje.