Lojze Dolinar bo drugi podžupan Celovca. FOTO: Slovenski program ORF



Presenetljivi novi župan Celovca Christian Scheider iz stranke Team Koroška – Lista Scheider, ki je bil v drugem krogu volitev uspešnejši od dosedanje županje Marie-Luise Mathiaschitz, je za drugega podžupana imenoval vidnega člana slovenske manjšine na avstrijskem koroškem, 66-letnega prof. Lojzeta Dolinarja.

Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA je bil Lojze Dolinar, pedagog in prevajalec, nekdanji profesor na zvezni gimnaziji in zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu, v preteklosti že deželnozborski poslanec, tedaj kot član stranke Team Stronach, vendar je leta 2013 zaradi zdravstvenih težav odstopil po zgolj štirih mesecih.

Čestitka NSKS

Na predstavitvi je po poročanju slovenskega programa ORF Lojze Dolinar imenovanje za podžupana označil za veliko čast zanj, ni pa še želel razkriti, kateri resor bi mi najbolj ustrezal. Poudaril je, da imajo trenutno prednost koalicijska pogajanja, šele nato bo stranka objavila tudi nadaljnje odločitve.

»Z vidika narodne skupnosti je razveseljivo, da bo imela v prihodnje močno zastopanost v koroški prestolnici,« so v čestitki Lojzetu Dolinarju, ki je kandidiral na četrtem mestu strankine liste, ki je osvojila 11 mandatov v mestnem svetu v Celovcu, zapisali v Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS).

Poleg Dolinarja bo v mestnem svetu slovensko manjšino zastopala tudi Sonja Koschier, ki je kandidirala na petem mestu pri Zelenih in je v mestni svet, v katerem bo imela stranka štiri mandate, vstopila po odstopu prvaka stranke Franka Freya.


Jelka Mrak Dolinar, mati Lojzeta Dolinarja, leta 2009 v Galeriji Družine. FOTO: Ivo Žajdela


Da sta zdaj v celovškem mestnem svetu kar dva Slovenca, je nekaj izjemnega. Ne le, da sta zdaj dva, 150 let ni bilo nobenega, pa čeprav je Celovec tudi prestolnica koroških Slovencev. Pred 150 leti je bil edini in zadnji Andrej Einspieler, ko je bil leta 1876 izvoljen v mestni odbor Celovca.

Bil je duhovnik in leta 1851 skupaj z Antonom Janežičem in Antonom Martinom Slomškom ustanovitelj Družbe sv. Mohorja, najstarejše slovenske založbe.

Einspielerja so imenovali tudi »oče koroških Slovencev«.

Po njem se imenuje Einspielerjeva nagrada, ki jo od leta 1979 podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev.

Celovec je glavno mesto koroških Slovencev

Lojze Dolinar je po imenovanju za podžupana Celovca dejal, da je v volilnem boju nagovarjal vse Slovence, ki živijo v Celovcu, »tiste, ki so se tu rodili in živijo v našem mestu, in Slovence iz Slovenije, ki imajo v mestu prebivališče in pravico voliti na občinskih volitvah /skupaj 7.000/.

Prvih je okoli pet tisoč, drugih pa okoli dva tisoč. Slovenci si končno zaslužijo, da imajo v občinskem svetu svojega zagovornika, v mestu pa so tudi številne slovenske ustanove, na katere je lahko mesto ponosno.«

In: »Celovec je tudi glavno mesto koroških Slovencev. Tukaj imamo svoje krovne organizacije, svojo študijsko knjižnico, banko, Mohorjevo, športne organizacije. To je bil doslej prezrt potencial mesta, ki ga moramo izkoristiti.«


Jelka Mrak Dolinar ob odprtju razstave Skozi čas preizkušenj na Študijskem centru za narodno spravo v Ljubljani 23. novembra 2017. Od leve Jože Možina, Jelka Mrak Dolinar, Tamara Griesser Pečar in Lojze Dolinar (sin Jelke Mrak Dolinar). FOTO: Ivo Žajdela


Lojze Dolinar je sin Jelke Mrak Dolinar

Lojze Dolinar je sin Jelke Mrak Dolinar, ki je bila s sestro Kristo maja 1945 na domobranskem ranjeniškem vlaku, ki so ga pri Lescah zajeli partizani. Ranjence so vrnili in jih večinoma nato ubili.

Sestri Mrak je Ozna zaprla in oktobra 1945 so ju komunistični »sodniki« na ljubljanskem sodišču, v dvorani, napolnjeni s podivjano drhaljo, »obsodili« na šest let zapora in na odvzem državljanskih pravic za nadaljnjih šest let.

Aprila 1946 so obe še drugič »obsodili«, tokrat na dvanajst let zapora in še šest let izgube državljanskih pravic.

Jelka je bila zaprta v ženskih kaznilnicah v Begunjah in na gradu Rajhenburg. Izpustili so jo 2. januarja 1951, potem ko je v komunističnem zaporu po nedolžnem pretrpela pet let, sedem mesecev in 23 dni.

Ker po vrnitvi na »svobodo« zanjo ni bilo dela, je po srečnem naključju lahko obiskala svoje starše v taborišču v Špitalu. Tam je tudi ostala, bila vzgojiteljica v otroškem vrtcu, spoznala bodočega moža Lojzeta Dolinarja, s katerim pa se jima pozneje ni uspelo izseliti v Ameriko.

Ostala sta v Špitalu. Sestra Krista, ki je ostala v Sloveniji, je dosegla, da je sodišče leta 1996 njuno krivično »sodbo« razveljavilo.

V knjigi Brazde mojega življenja, ki je izšla pri založbi Družina, je opisala nečloveške razmere v zaporih v Begunjah in Rajhenburgu ter suženjsko trpljenje na deloviščih ceste »bratstva in enotnosti« na Hrvaškem.

Umrla je 23. julija 2018, v dopolnjenem 93. letu starosti, pokopali so jo na pokopališču v Špitalu ob Dravi na avstrijskem Koroškem.

Več o Jelki Mrak Dolinar si lahko preberete v priponki.

Jelka Mrak Dolinar.doc