Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Logos: Pred kom klečati?

Za vas piše:
Emanuela Žerdin
Objava: 14. 07. 2020 / 09:09
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 14.07.2020 / 09:19
Ustavi predvajanje Nalaganje
Logos: Pred kom klečati?

Logos: Pred kom klečati?

Klečati pred Bogom je dejanje svobode in dostojanstva, ki omehča ne le kolena, ampak tudi srce.

Foto: Tatjana Splichal



Poleg koronavirusa je svet po smrti črnskega državljana v Ameriki preplavil val protestov. Nekateri protesti so nasilni, polni smrti, ali kot pri nas, polni groženj s smrtjo, borbe PROTI, netenja sovraštva. V prizorih, ki vzbujajo, če že ne strah, pa vsaj nelagodje ali obup, me je posebej pretresel prizor, ko so policisti v New Yorku in Michigenu pokleknili pred demonstranti in tako pokazali, da so proti nasilju.

Ob klečečih policistih sem se spomnila nepozabnega prizora s prvega obiska sv. papeža Janeza Pavla II. leta 1997 v Sarajevu, mestu, ki je še krvavelo od vojne. Kot je stari papež poljubil trpečo bosansko zemljo, tako se je ob podelitvi obhajila eden od vernikov sklonil in božjemu romarju najprej poljubil noge, nato šele iz njegovih rok prejel hostijo.

Kaj pomeni poklekniti pred nekom? SSKJ pravi, da to pomeni »postaviti telo v položaj, ko se kolena dotikajo tal«, a doda, da »v krščanskem okolju upogniti koleno pomeni znamenje spoštovanja«. So pa še druge razlage: da to pomeni ukloniti se, vdati, biti premagan … Najbolj romantično poklekanje pa je, ko fant kleči pred izvoljenko svojega srca in jo zaprosi, da bi postala njegova soproga do konca dni …

Pomembno je, pred kom in kje klečim. Ali me klečanje ponižuje ali dviguje? Ali klečim pred človekom ali pred Večjim od sebe? V krščanstvu klečimo pred Bogom, Najvišjim in Najsvetejšim, ki je Začetek in Konec vsega. Četudi je po drugem vatikanskem koncilu bilo zelo moderno, ko so nekateri duhovniki v cerkvah odstranili klečala pri klopeh, da se ne bi več poklekalo, ker to pomeni za človeka poniževanje, pa je danes klečanje spet vse bolj prisotno tako v osebni molitvi kot pri skupnih slovesnostih.

Pri molitvi za mir klečijo množice mladih in starih v Medžugorju sredi vročine, na golem kamenju; pred Najsvetejšim zakramentom 24 ur klečijo sestre klarise in karmeličanke; klečijo tudi matere pred svojimi otroki, ki so še tako majhni, da moraš poklekniti, če jim želiš pogledati v oči, ali pa negovalka kleči pred bolnikom, da ga uredi in ozdravi …

Klečati pred Bogom je dejanje svobode in dostojanstva. V tem stavu lahko iskreno moliš za vse ljudi, za vse vlade in vse novinarje in še posebej za vse protestnike, da bi našli kar iščejo, saj bi tako osrečili sebe in druge. Klečati pred Bogom omehča ne samo kolena, ampak tudi srce, da ne obsoja, ampak se iz kamna spremeni v kruh.

Ko se po naših ulicah vrstijo protesti, je dobro narediti enako kot sv. Pavel: »upogniti svoja kolena pred Očetom … naj vam dá bogastvo svojega veličastva, da se po njegovem Duhu močno utrdite v notranjem človeku. Naj Kristus prebiva v vaših srcih, da bi tako, ukoreninjeni in utemeljeni v ljubezni, mogli z vsemi svetimi spoznati Kristusovo ljubezen, ki presega vsa spoznanja« (prim. Ef 3,14–19).

Kupi v trgovini

Novo
1945: Dnevnik mojega križevega pota
Zgodovina
29,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh