Žirovski slovar (388 strani) so delali od leta 2015 do leta 2023 ter ga podpisujeta Ljudmila Bokal in Martin Eniko. Kot je pojasnila v uvodu urednica slovarja Ljudmila Bokal je misel na žirovski slovar zorela že dolgo. Prvi dokumentiran podatek o tem je iz leta 1976 v gradivu akademikinje ddr. Marije Stanonik o kmetovanju Ivana Potočnika. Jezikoslovec etimolog Marko Snoj večkrat poudarja: »Slovenci smo to, kar smo, po svojem jeziku. Narečje je mati jezika, jezik pa je mati naroda.«

Veličastni prispevek Marije Stanonik

Žiri so kraj, ki ima po zaslugi ddr. Marije Stanonik narečno besedje poglobljeno obdelano. V svojih etnoloških raziskavah posameznih strok (klekljanje, čevljarstvo, ledenice, čebelarstvo, prehrana, promet, elektrika, otroške igre, nabiralništvo, ročna dela, gasilstvo, zborovsko petje, hišna imena) je s posebno pozornostjo evidentirala v njih rabljeno besedje. Razprave imajo naslov Čipkarstvo v Žirovski kotlini, Razvoj čevljarstva v Žireh, Ledenice v Žireh, Žirovska tragedija (O prvi elektriki in še o čem v Žireh), Pozabljene spretnosti, Promet na Žirovskem, O nabiralništvu na Žirovskem, Otroštvo med igro in delom, Nekaj malega o čebelarstvu v Žireh, O prehrani na Žirovskem, Štiri matere – ena ljubezen, zgodba neke /žirovske/ družine, Dobračeva gori, Hišna imena v Žireh, Ostanite zvesti pevski kulturi Žirov! (Čez) sto let žirovskega zborovskega petja (ob 40-letnici moškega pevskega zbora Alpina, Žiri).

Zvočna podoba žirovskega govora

Če omenjene knjige in prispevke povežemo z razpravo o glasoslovnih posebnostih žirovskega govora, objavljeni v Slavistični reviji že leta 1977 z naslovom Govor Žirovske kotline in njenega obrobja, lahko rečemo, da te prispevke med drugim uokvirja jezikovno izhodišče – želja po narečnem slovarju, ki jo je ddr. Marija Stanonik še jasneje izrazila leta 2003 v članku Kaj pa slovar žirovskega govora. Objavila ga je v delu Glasoslovje, besedoslovje in besedotvorje v delih Jakoba Riglerja. Strnjena in poglobljena razprava o glasoslovju ima v začetnem delu Žirovskega slovarja naslov Zvočna podoba žirovskega govora. Žirovski govor je bil tako zlasti v prispevkih v Slavistični reviji že natančno raziskan, saj so zajeli vse glasovne in naglasne narečne pojave, ki pridejo v poštev za slovarski prikaz iztočnic in ponovna raziskava za slovar tako rekoč ni bila potrebna.

Maja 2015 so organizirali prvi sestanek o slovarju

Neposreden povod za začetek operativnih pripravljalnih del pri projektu Žirovski slovar je bila razstava slovaropisnega dela Ljudmile Bokal v zvoniku žirovske župnijske cerkve z naslovom Skrivnost besede – Slovarji. Razstavo je v okviru Društva ŠmaR Žiri organiziral Jože Stanonik in je bila odprta od 8. do 15. februarja 2015. Kot odmev na razstavo so 6. maja 2015 organizirali prvi sestanek o slovarju. Udeležili so se ga: Miha Naglič, Martin Eniko in Ljudmila Bokal. Na njem je bilo sklenjeno, da naj bi bil slovar »zastavljen strokovno, tako da bi imel poleg sprejetosti v domačem žirovskem okolju tudi ustrezno mesto med slovenskimi narečnimi slovarji«. Martin Eniko je na sestanku svoje elektronsko laično slovarsko gradivo izročil Ljudmili Bokal, ki je kot leksikografska urednica prevzela strokovno vodenje.

Žiri pred drugo svetovno vojno.

Ljudmila Bokal je geslovnik začela izdelovati leta 2017

V naslednji fazi so začeli izpisovati ustrezno leposlovno literaturo žirovskih avtorjev (Breda Karner, Jože Peternelj, Tončka Stanonik, Milena Miklavčič, Izidor Rejc, Matevž Pečelin). Namensko so poiskali ustrezne besede iz prispevkov posameznih številk Žirovskega občasnika. Strokovne članke ddr. Marije Stanonik je izpisala Ljudmila Bokal. Drugo izpisovanje in računalniški vpis sta prevzela Martin Eniko in Tone Eniko, Martin Eniko tudi abecediranje.

Tako urejene posamezne enote so bile podlaga za sestavo najširšega geslovnika, seznama besed s podatki o njihovem viru. Ljudmila Bokal je tak geslovnik začela izdelovati septembra 2017. Združila je do tedaj zbrano gradivo, a zaradi omejenih praktičnih možnosti se je izkazalo, da je besedja preveč. Iz tega geslovnika je po izločitvi besed, obdelanih v SSKJ, izdelala skrčeni geslovnik, geslovnik v SSKJ nesprejetih besed, podlaga Žirovskega slovarja. Vanj je vključila tudi dragoceno izpisano gradivo ddr. Marije Stanonik o kmetijstvu, ki ga je v digitalno obliko prenesel Martin Eniko, in listkovno gradivo iz treh škatel, ki ga je ddr. Marija Stanonik zbirala predvsem v 70. in 80. letih 20. stoletja, a tudi v nadaljnjih letih. S pridobitvijo gradiva ddr. Marije Stanonik se je gradivo za slovar bistveno obogatilo, saj se je izpopolnilo glede na raznovrstno tematiko, ki je bila zajeta iz vsakdanjih priložnosti.

Martin Eniko je bil nepogrešljiv sodelavec pri tehničnih delih

V zvezi z zbiranjem gradiva velja omeniti, da je Martin Eniko leta 2018 samoiniciativno vse do tedaj zbrano besedje združil v eno datoteko, besedje abecediral in tako urejeno gradivo natisnil. Papirnata izdaja tega obširnega dela obsega 478 strani. Gradivo je služilo za pregled pomenov, besedja in virov, kljub temu da je bil koncept slovarja spremenjen (za slovar so prišle v poštev samo besede in pomeni, ki niso v SSKJ). Obsežna zbirka, urejena v fascikel, bi lahko služila morebitnim nadaljevalcem slovarja.

V tem kontekstu je bil Martin Eniko nepogrešljiv sodelavec pri vseh tehničnih delih, pri izpisovanju, digitaliziranju, abecediranju, pri popisu člankov iz Žirovskega občasnika in iz žirovske leposlovne literature. Z naravnim občutkom za jezik, z veliko naklonjenostjo žirovskemu govoru in zavzetostjo za slovar je iz osebnih izkušenj in preko posrednikov pomagal razreševati tudi zadrege ob pojasnjevanju posameznih strokovnih izrazov.

Župnijska cerkev v Žireh. FOTO: Ivo Žajdela

Preverjanje s predhodnikom Besede za žirovski slovar

Zbrano gradivo je bilo pripravljeno za dokončno pomensko obdelavo. A najprej je sledila odločitev o splošni seznanitvi in pritegnitvi žirovske srenje. Delo je izšlo jeseni 2020 z naslovom Besede za žirovski slovar. Predgovor je napisala dialektologinja Francka Benedik, uvodne besede pa slovaropisec Jakob Müller. Predvideni slovarski koncept z nekaterimi izjemami vključuje samo besede, ki jih ni v SSKJ, in pomene besed, ki so sicer že zajete v SSKJ, a imajo v žirovskem govoru dodatni pomen. Tak koncept je nastal iz dejstva, da je bilo zbrano gradivo za enega slovaropisca neobvladljivo. Slovnično je razčlenjenih 2.817 besed. Velik delež, 845, je iz listkovnega gradiva ddr. Marije Stanonik. Popis člankov iz Žirovskega občasnika, iz strokovne in leposlovne literature ter primerjava z drugimi narečnimi slovarji, s SSKJ in eSSKJ v osrednjem delu je z nekaterimi spremembami in dopolnitvami v slovarju ponatisnjen iz Besed za žirovski slovar.

Končni pregled je opravila Tončka Stanonik

V času priprave na izdajo Besed za žirovski slovar v letu 2019 se je stopnjevalo delo pri razčlenjevanju pomenskih obsegov besed, tako da je bil jeseni 2021 slovar pripravljen za usklajevalno branje. K temu delu je bila povabljena Tončka Stanonik, ki se je z jezikom ukvarjala s stališča praktične stilistike. Kot lektorica in urednica enciklopedičnih in leksikonskih del ter s prirojenim občutkom za pomenske obsege besed, ki ga razodeva tudi v leposlovnih delih zlasti s področja klekljarstva, je dvakrat natančno (drugič na začetku leta 2023) pregledala celoten slovar in dala številne pripombe.

Tik pred koncem ga je bralo pet prebivalcev Žirov

Spomladi leta 2022 je bil slovar z dokončanim osrednjim delom dan v branje petim izbranim prebivalcem Žirov: Mariji Kokalj, Lijani Mlinar, Barbari Peternel, Janezu Stanoniku in Francu Temelju, in to z naročilom, da naj ob morebitnih pomislekih dodajo svoje mnenje k posameznim slovarskim sestavkom. Njihove pripombe so večinoma upoštevali.

Dialektologinja Francka Benedik je bila svetovalka pri začetnih delih zapisa narečnega gradiva in pri prikazu narečnih oblik. Gledano kot celota je Žirovski slovar mestoma strokovno zelo zahteven, v osrednjem delu pa, kolikor je mogoče, prilagojen vsem uporabnikom.