Turško ministrstvo je kot končno postajo ladijske poti navedlo libanonski Tripoli. Po navedbah ukrajinskega ministra za infrastrukturo Oleksandra Kubrakova je na ladji skupno 26.000 ton koruze. Ladja Rizoni, ki pluje pod zastavo Sierre Leone, meri 186 metrov in je široka 25 metrov. Njena maksimalna kapaciteta je 30.000 ton, še navaja francoska tiskovna agencija AFP. Gre za prvo pošiljko v okviru dogovora, ki sta ga julija v Istanbulu ob posredovanju ZN in Turčije podpisali ukrajinska in ruska stran.

Blokada pristanišč je namreč prispevala k dvigu cen, zaradi česar je uvoz hrane za nekatere najrevnejše države na svetu postal predrag. Po ocenah ZN pa se že skoraj 50 milijonov ljudi po svetu sooča z akutno lakoto kot neposredno posledico vojne v Ukrajini.

Ukrajina, Rusija in ZN pozdravljajo izplutje ladje z ukrajinskim žitom 

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres »toplo pozdravlja« izplutje prve ladje iz Odese z ukrajinskim žitom, so navedli v sporočilu za javnost ZN. Izplutje ladje sta pozdravila tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba in tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Guterres upa, da bo to prva od mnogih komercialnih ladij, ki bodo plule v skladu z dogovorom, ki sta ga pred dobrim tednom dni ob posredovanju ZN in Turčije sklenili Rusija in Ukrajina. V sporočilu za javnost so pri ZN izrazili upanje, da bo to pripomoglo k stabilnosti in pomoči za globalno prehransko oskrbo, »še posebej v najbolj občutljivem humanitarnem kontekstu«. Ob tej priložnosti so pri Združenih narodih napovedali, da njihov Svetovni program za hrano (WFP) načrtuje nakup in dobavo 30 tisoč ton pšenice iz Ukrajine, povzema STA. 

FOTO: Facebook Alexander Kubrakov 

Odzvali so se tudi v Bruslju, kjer so iz Evropske komisije in Nata pozdravili izplutje ladje kot »prvi korak« v smeri blaženja svetovne prehranske krize. Tiskovni predstavnik Evropske komisije, pristojen za zunanje zadeve, Peter Stano je ob tem poudaril, da v EU še vedno pričakujejo »implementacijo celotnega dogovora in nadaljevanje ukrajinskega izvoza strankam po celem svetu«.

Stano je ob tem celotno breme za prehransko krizo naprtil Rusiji, ki jo je med drugim obtožil blokiranja pristanišč, uničevanja pridelkov in silosov z žiti ter kraje in poskusov odprodaje ukrajinskega žita.

Socialna in gospodarska kriza v Libanonu je vseskozi globlja

Vojna v Ukrajini je situacijo v 6,8-milijonski državi Libanon, ki je bila zaradi gospodarske krize, posledic covida in eksplozije v Bejrutu ter skrbi za 800 tisoč beguncev iz Sirije že prej katastrofalna, še dodatno poslabšala. Že pred vojno je v Libanonu močno primanjkovalo hrane, zdravil, električne energije in goriva zaradi gospodarske krize, ki je povzročila velik padec vrednosti libanonske lire. Cene vseh dobrin so se zaradi te krize konstantno višale že prej, plače pa so se znižale tudi do 20-krat. 

FOTO: Caritas Libanon

»Zaradi vojne v Ukrajini pa so cene hrane v Libanonu še bolj narasle, posebno cene moke, ki se je že od začetka vojne podražila za dobrih 200 odstotkov, in olja, ki so ju v Libanonu večinoma uvažali iz Ukrajine in Rusije. Vse je zelo drago, še posebej kruh. Poleg tega tudi primanjkuje zalog druge hrane, saj jo večinoma uvozijo. Več kot 60 odstotkov Libanoncev živi v pomanjkanju hrane. Še težje je dobiti gorivo, ki prihaja iz uvoza,« je povedala vodja mednarodne pomoči Slovenske karitas, Jana Lampe. 

Ljudje ne morejo kupiti kruha, niti mleka, kar je zelo težko za družine z več otroci, ki živijo v še večji stiski. Ne dobi se zdravil v lekarnah niti v bolnicah ali pa si zdravil in zdravljenja v bolnicah ljudje ne morejo privoščiti, ker je predrago. Ljudje nimajo denarja. Še posebej težko je za otroke, ki potrebujejo kemoterapijo, ki je vlada finančno ne podpira več, je pa zelo draga in si jo straši ne morejo privoščiti. (Jana Lampe)

Velik problem postajajo tudi stroški izobraževanja, saj mnogi starši ne morajo kupiti šolskih potrebščin in plačati prevoza do šole, zato mnogi otroci ostajajo doma. Poleg tega ostaja velik primanjkljaj učiteljev in strokovnih delavcev, ki so zaradi zelo nizkih dohodkov odšli drugam. 

Libanon zapušča veliko ljudi, ker ne vidijo upanja za boljšo prihodnost 

Mnogi pravijo, da bo v prihodnosti le še slabše. »Libanon še posebej zapuščajo tisti, ki imajo vsaj nekaj denarja, ker ga potrebujejo, da lahko začnejo novo življenje v tujini. Tisti, ki nimajo nič, ostajajo. Nedavno se je na poti ob iskanju boljše prihodnosti v tujino zgodila nesreča na čolnu z libanonskimi imigranti, ki je potonil. Sedem Libanoncev, med njimi tudi dojenček, je v tej nesreči žal izgubilo življenje,« je povedala Jana Lampe. 

FOTO: Caritas Libanon

Zaradi zrušenja silosov izgubili 100 tisoč kubičnih metrov kapacitete za shranjevanje žita

Iz pristanišča v libanonski prestolnici Bejrut so v nedeljo le nekaj dni pred drugo obletnico katastrofalne eksplozije, ki je opustošila velik del mesta, poročali o zrušenju dela silosov za skladiščenje žita. Na silosih sicer že dva tedna gori požar. 

»Še Libanonci sami ne razumejo, kaj je vzrok za sedanje zrušenje in gorenje silosov,« so sporočili sodelavci Caritas Libanon. S temi silosi so Libanonci izgubili 100 tisoč kubičnih metrov kapacitete za shranjevanje žita, kar še do danes ni bilo nadomeščeno. Zato je zalog žita v državi malo. »Tudi kdo je kriv za eksplozijo pred dvema letoma, ljudem v Libanonu še danes ni nič znano, kljub procesom na sodiščih nihče ni bil kaznovan za to, kar Libanonce zelo boli. Njihovi domači še vedno niso dobili odgovorov, zakaj. Na zidu ceste pred pristaniščem so pritrjene vse njihove fotografije v spomin in opomin,« dodaja Jana Lampe. 

V eksploziji je izgubilo življenje več kot 200 ljudi, gasilcev in civilistov. Več tisoč je bilo poškodovanih. FOTO: Caritas Libanon

V Bejrutu so po eksploziji mnoge hiše še vedno porušene in neobnovljene. Veliko ljudi je izgubilo delo, ker so bili uničeni njihovi poslovni prostori. »Nevladnim organizacijam je že zmanjkalo denarja, da bi pomagale pri teh obnovah, saj kmalu, ko ni več medijske pozornosti za krizo, žal ugasne tudi solidarnost. Tudi država nima denarja. Zato so mnogi prizadeti s to eksplozijo emigrirali v evropske države ali drugam v želji po boljšem življenju,« pravi Lampetova. 

Uvoz hrane je za najrevnejše države postal predrag

Libanon nima dovolj sredstev za sistematično ali samostojno reševanje krize. Zanašati se mora na regionalno in svetovno podporo in solidarnost. Večinoma je odvisen od uvoza hrane iz tujine, zato je Svetovno banko zaradi gospodarske in prehranske krize v državi nedavno že zaprosil za posojilo za financiranje približno šestmesečnega uvoza pšenice. »Verjetno bodo posojila eden od hitrih načinov za blaženje prehranske krize v Libanonu, vendar pa ne morejo biti trajna in dolgoročna rešitev,« dodaja Jana Lampe. 

FOTO: Caritas Libanon

Zakaj pošiljka žita v Libanon in ne v Somalijo, zakaj je bil Libanon številka ena?

»Na to vprašanje je težko odgovoriti. Mogoče zaradi bližine države/regije in ker je trenutna kriza v Libanonu po resnosti med 10 največjimi krizami na svetu. Prehranska kriza v državi je velika, kot omenjeno so v 80 % odvisni od uvoza žita iz Ukrajine in Rusije.« V prihodnjem letu se bo prehranska kriza z rastjo cen hrane, gnojil, goriva in drugih potrebščin za življenje po vsem svetu še dodatno povečevala. »V Evropi bomo kljub vsemu lažje reševali to krizo kot v najrevnejših državah sveta. Skupaj smo močni toliko, kot je močan naš najšibkejši člen. Zato je prav, da si pomagamo med seboj in smo solidarni s tistimi, ki imajo še veliko manj od nas,« pravi Lampetova. 

Milijoni ljudi, ki so že prej živeli v revščini, bodo pahnjeni v še večjo revščino in lakoto, podhranjenost. Še posebej bodo prizadete tiste države, ki čutijo kombinacijo kriz, skupaj s podnebnimi spremembami, posledicami covida in mogoče tudi z notranjimi konflikti. (Jana Lampe)

Caritas Libanon pomagala več kot milijonu revnih Libanoncev

Slovenska karitas je Libanonu pomagala po katastrofi v Bejrutu in Caritas Libanon nakazala 35 tisoč zbranih evrov za humanitarno pomoč. Pomoč prebivalcem Bejruta je prek Caritas Internationalis Caritas Libanon v višini 100 tisoč evrov namenila tudi Vlada Republike Slovenije. Slovenska karitas pa v sodelovanju s Caritas Libanon v letih 2020 do 2022 izvaja tudi triletni projekt »Celostna oskrba sirskih begunk, žrtev na podlagi spola v Libanonu«, ki ga sofinancira slovensko ministrstvo za zunanje zadeve. S pomočjo projekta žrtvam omogoča namestitev, prehrano, higienske potrebščine, zdravstveno oskrbo, psihosocialno in pravno pomoč na sodiščih. Učijo jih različnih spretnosti, denimo šivanja, friziranja, kuhanja, dekoracije slaščic, kar jim bo lahko omogočilo zaslužek po vrnitvi v normalno življenje. 

Razdeljevanje toplih obrokov. FOTO: Caritas Libanon

Slovenska karitas zbira sredstva za pomoč ljudem v veliki stiski v Libanonu. Caritas Libanon je v zadnjem letu s paketi s hrano in drugimi osnovnimi potrebščinami pomagala več kot milijonu revnim Libanoncem, ki jih je ta kriza potisnila na rob preživetja. Svoj dar lahko prispevate na:

Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Libanon, Sklic: 00 880, Koda namena: CHAR,   BIC banke: LJBASI2X.