Ob 30-letnici delovanja Inštituta Antona Trstenjaka je bila v sredo, 6. aprila, okrogla miza z naslovom Za človeka gre. V organizaciji Inštituta Antona Trstenjaka, Teološke fakultete – Enote v Mariboru in Univerzitetne knjižnice Maribor je misli in spomine na izjemnega misleca in človeka, ki je znal in zmogel prisluhniti vsakemu, povezoval dr. Edvard Kovač. Ob njem so na izjemno Trstenjakovo delo na področju filozofije, teologije in posebej psihologije pokazali še dr. Vinko Potočnik, mag. Ksenija Ramovš, dr. Jože Ramovš in dr. Igor Bahovec. Med slušatelji v Glazerjevi dvorani je bil tudi nadškof Alojzij Cvikl.

Cenil in spoštoval je vsakega človeka

P. dr. Edi Kovač je omenil, da je bil Trstenjak njegov novomašni pridigar. Pri njem je vedno občudoval prizadevanje za »veselo« znanost. Ocenil ga je kot personalista, ki do zadnjega ni izgubil zvedavosti in odprtosti duha za vse novo. Znal se je čuditi in biti presenečen. Znan je njegov filozofski izraz »totost«, ki ima izvor v prleščini. P. Kovač je poudaril tudi Trstenjakovo pripravljenost pomagati ljudem, ki se je kazala v terapevtskem pristopu. Cenil in spoštoval je vsakega človeka. V človeku je videl izjemen potencial od bitja prihodnosti, ustvarjalnosti do človeka kot bitja simbola.

Predavanja so bila dialog

Dr. Vinko Potočnik se je Trstenjaka spominjal kot profesorja, ki mu je v svinčenih časih, ko je že študiral v tujini, od tam prinašal nove knjige. Trstenjak je bil vedno z vsem na tekočem. Po Potočnikovih besedah je Trstenjakova knjiga Pastoralna psihologija aktualna še danes. V času izida je mnogi še niso zmogli razumeti. V njej je Trstenjak jasno poudaril, da je človek človeku lahko le po besedi. Bil je usmerjen v človeka. Za človeka gre, je večkrat poudarjal. Trstenjak je bil izjemno ustvarjalen in vedno je govoril v živo, na pamet. Predaval ni ex katedra, ampak so bila predavanja dialog. V še tako slabem položaju je poskušal najti nekaj pozitivnega.

Misel na smrt mu ni bila tuja

Mag. Ksenija Ramovš je dejala, da je bil Trstenjak navdih za delo in ustanovitev inštituta. Hkrati pa je bil tudi navdih za prostovoljno delo. Veliko ljudi je sprejel in jim pomagal z nasveti in poslušanjem, a nikoli ni nič računal. Znal se je kakovostno starati in misel na smrt mu ni bila tuja. Zadnje delo, ki ga je izdal, je nosilo naslov Umrjem, da živim. Prav ustvarjanju pogojev za kakovostno staranje se posveča Inštitut Antona Trstenjaka.

Pri kloniranju lastnih misli stopicamo na mestu

»Vkup držimo« je bilo Trstenjakovo geslo, je povedal dr. Jože Ramovš, ki je predstavil delo inštituta tudi na področju izdajanja Trstenjakovih neizdanih spisov. Trstenjak je bil glasnik medčloveškega občevanja (dialoga). Dogajanja, ki zajema tudi sinodalno pot. Poudaril je, da se je dialoga treba naučiti kot vsake druge veščine. V individualizmu in mehurčkih ni nobene ustvarjalne sile in razvoja. Pri kloniranju lastnih misli stopicamo na mestu. Trstenjak pa je živel dialoško.

Bil je mojster poslušanja

Dr. Bahovec je dejal, da je bil Trstenjak zelo kompleksen človek. Poznal je vse vidike in jih je znal povezovati. Ni se ustavil le pri določeni tematiki, ampak je to tematiko znal oplemenititi z drugim vidikom in narediti sintezo. V tem oziru je Trstenjak trdil, da je človek bitje kulture in bitje simbola. Simbol namreč presega zgolj razumsko. Je mislec povezanosti, celovitosti in srečanja. Bil je mojster poslušanja, ki je svojo misel in analizo znal prenesti od posameznika do narodne skupnosti.