Pozdravni nagovor predsednika Slovenskih pritrkovalcev Janeza Meglena. FOTO: Ivo Žajdela

Vseslovensko srečanje pritrkovalcev je letos potekalo pri Devici Mariji v Polju, kjer v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete visi pet zvonov, največji izmed njih pa je s 5.825 kilogrami najtežji zvon v Sloveniji.

Dvanajst skupin, ki je predstavilo svoje znanje, v poljski cerkvi Marije Vnebovzete. FOTO: Ivo Žajdela

Avstrijska vojska je uničila 6.086 kilogramov težak bronasti zvon

Poljska župnija je v slovenskem zvonarskem prostoru svoj sloves pridobila leta 1904, ko so v prazen severni zvonik novozgrajene cerkve obesili 6.086 kilogramov težak bronasti zvon, ki naj bi bil tako po čistosti glasu kot tudi po zunanjosti pravi umotvor. Navzlic prizadevanjem ljubljanskih mestnih veljakov je skupaj z ostalimi zvonovi župnije postal žrtev prve svetovne vojne. Leta 1923 so poljski župljani k edinemu preživelemu zvonu dokupili štiri nove jeklene zvonove, ki so eno največjih del livarne zvonov na Jesenicah.

Domači župnik Janez Bernot je predstavil poljsko cerkev in župnijo. FOTO: Ivo Žajdela

Srečanje je organiziral zavod Slovenski pritrkovalci

Srečanja, ki ga je v sodelovanju z župnijo organiziral zavod Slovenski pritrkovalci, se je udeležilo dvanajst skupin z različnih koncev Slovenije. Izbrane skupine so v spomladanskih mesecih nastopile na škofijskih srečanjih v Šentvidu pri Lukovici, Podbočju, Kojskem in na Prežganju ter bile zaradi svojega nadobudnega nastopa povabljene na vseslovensko srečanje.

Zvonove v poljski cerkvi je predstavil Jernej Bartol, ki skrbi za pritrkovanje v župniji, hkrati je organiziral srečanje. FOTO: Ivo Žajdela

Po petih litanijah nastop skupin v zvoniku

Dogajanje so pričeli s pobožnostjo slovesnih petih litanij Matere Božje, ki jih je z ubranim petjem obogatil domači mešani pevski zbor pod vodstvom Mihe Gabrovška. Sledil je pozdrav domačega župnika Janeza Bernota s predstavitvijo poljske cerkve, zvonove v poljski cerkvi je predstavil Jernej Bartol, ki skrbi za pritrkovanje v župniji, hkrati je organiziral srečanje, ter nagovor predsednika Slovenskih pritrkovalcev Janeza Meglena. Nato se je zvrstil nastop skupin v zvoniku: z Brda pri Lukovici, Tržiča, Utika, Vrhnike, Preserja, Rakovnika, Šoštanja, Škocjana na Dolenjskem, Slamne vasi, Kojskega in domačih pritrkovalcev.

Pritrkovalci v zvoniku župnijske cerkve Marije Vnebovzete v Polju. FOTO: Ivo Žajdela

Priča izvirni raznolikosti slovenskega pritrkovanja

Vsaka skupina je imela na voljo štiri minute, da je na poljskih zvonovih prikazala svoje znanje. Ker so skupine prišle iz različnih slovenskih škofij in so njihove pritrkovalske melodije ter navade krajevno originalne, smo bili priča izvirni raznolikosti slovenskega pritrkovanja. Srečanje se je sklenilo s podelitvijo priznanj in druženjem s pogostitvijo, ki so jo pripravile skrbne gospodinje.

Pritrkovalci v zvoniku župnijske cerkve v Polju. FOTO: Ivo Žajdela

Vzpodbuditi pritrkovalce za nadaljnje učenje in vztrajanje pri hoji v zvonik

Kot je za Družino pojasnil Jernej Bartol, je z organizacijo pritrkovalskih srečanj leta 1983 pričel Pritrkovalski krožek slovenskih bogoslovcev, katerega ustanovitelji so si zadali nalogo širjenja, ohranjanja in nadaljevanja dediščine pritrkavanja, ki je posebnost ter značilnost slovenskega prostora, kar je glavno vodilo zavoda Slovenski pritrkovalci še danes. »S pritrkovalskimi srečanji želimo poživiti ponekod že zamrlo tradicijo pritrkovanja in pritrkovalcem omogočiti, da prikažejo svoje znanje in melodije tudi izven domačega zvonika ter tako preizkusijo še zvonove drugod. Srečanje ima tudi pomembno vlogo v izmenjavi znanja, tako medkrajevno kot medgeneracijsko, in v povezovanju ter spletanju prijateljstev, še posebno med pritrkovalci znotraj posameznih škofij. Prednost pri povabilu na vseslovensko pritrkovalsko srečanje navadno prejmejo mlade, novo ustanovljene in obetavne skupine, ki jih želimo s tem vzpodbuditi za nadaljnje učenje in vztrajanje pri hoji v zvonik.«

Pritrkovalci v zvoniku župnijske cerkve v Polju. FOTO: Ivo Žajdela

Na oratorijih pripravljajo pritrkovalske delavnice

Na vprašanje, kako je s pritrkovanjem po slovenskih cerkvah danes, je Bartol pojasnil, da zelo različno, navadno je krajevno pogojeno. Na območju ljubljanske nadškofije ima večina župnij svoje pritrkovalske skupine, ki so ponekod bolj, drugod manj aktivne. Na območju koprske in novomeške škofije je tudi podobno. V mariborski metropoliji pa je pritrkovanje nekoliko manj razširjeno oziroma deluje veliko manj pritrkovalskih skupin, kar se odraža tudi na srečanjih. »Velika škoda se je storila in se marsikje še danes dogaja, ko starejši, izkušeni pritrkovalci v svoj naravni habitat okoli zvonov ne spustijo mladih, željnih učenja, in tako pritrkovanje počasi zamre. V zadnjih letih se število mladih, ki se zanimajo za pritrkovanje, povečuje. S tem namenom se po številnih oratorijih pripravljajo pritrkovalske delavnice, na katerih se lahko otroci prvič srečajo z zvonovi. Zelo pozdravljamo delovanje tistih skupin, ki hodijo pritrkavat v sosednje župnije, kjer svojih pritrkovalcev nimajo, in na tak način med župljani vzbujajo zanimanje za tovrstno bogoslužno sodelovanje.«

Pritrkovalci v zvoniku župnijske cerkve v Polju. FOTO: Ivo Žajdela

1/11