Nekoč je spovedoval v kraju Skopo. Svoj rdeči motorček je postavil pred cerkvijo, sam pa je odšel v spovednico in tam kar precej dolgo opravljal spoved. Ko je sedel v spovednici, pa je prav med dajanjem odveze zaslišal hrupen zvok. Očitno so se zunaj fantje lotili njegovega motorja in ga celo vžgali. Tako se je prav med njegovim tihim govorjenjem zaslišalo od zunaj:

»Tok-tok-tok!«

Po svoje je bil zadovoljen, da imajo v Skopem tako pametne in korajžne fante, po drugi strani pa se mu je zdelo škoda, da bi s svojimi preizkusi porabili preveč goriva. Zunaj pa je še naprej ropotalo kot obsedeno:

»Tok-tok-tok!«

Virgil je napel ušesa. Zdaj zdaj bo zaslišal tudi zvok, ko se bo eden od fantov začel z njegovim motorjem voziti okoli cerkve. Zato je fantu, ki je bil pri spovedi, naložil kaj čudno pokoro:

»Zmoli dva očenaša in eno zdravamarijo in tistemu fantu, ki se zunaj znaša nad mojim motorjem, pripelji v mojem imenu dve krepki zaušnici!«