Ker mnogi ljudje raje verjamejo slabim vestem, je bila slikarju Tonetu Kralju nadaljna pot pri ustvarjanju tako rekoč zaprta. Do prelomnih trenutkov pa je prišlo prav v Avberju pri Virgilu Ščeku. Kmalu po tistem, ko je Virgil začel preurejati cerkev in župnišče, se je namreč na vratih pojavil nadebudni mladenič z majhno kozjo bradico. Od daleč se mu je videlo, da je umetnik oziroma napol izgubljena duša.

»Saj ste vi Virgil Šček, kajne?« je po­zdravil avberskega župnijskega upravitelja nekoliko negotovo. Virgil je bil namreč v delovni obleki in je bil prej videti hlapec kot župnik.

»Sem, sem!« mu je Virgil odvrnil veselo. »In vi ste razvpiti slikar Tone Kralj!« Spoznal ga je po obrazu, saj je bila njegova slika v zvezi s polemiko s freskami na Premu večkrat v časnikih, še bolj pa ga je prepoznal po skromni obleki, na kateri se je od daleč svetilo nekaj barvnih pack. »Le naprej, le naprej!«

Čez četrt ure sta se začela tikati in tudi prenočišče je slikar T...