V galeriji Družina je uredništvo Božjega okolja pripravilo večer z upokojenim mariborskim nadškofom Marjanom Turnškom, ki je spregovoril o božji ljubezni. Moderator Simon Purger, član uredništva revije Božje okolje, je nadškofa vprašal, kako spoznamo, da nas ima Bog rad, o mladih, ki ljubezen dojemajo drugače, in evharistiji.

Barbara Kastelec, Marjan Turnšek in Simon Purger

Marjan Turnšek je najprej spregovoril o zgodbi Adama in Eve. Razložil je, da sta prva človeka izgnala Boga iz raja, torej iz svojega srca, Bog pa je odšel, ker ju je imel rad in sta si tako želela. Toda Bog gre iskat svoje izgubljene ovce in jih kot dobri pastir prinese nazaj. Tako je šel človeka iskat, našel pa ga je v grehu, ki ga je prevzel nase. Kot primer izgubljene in znova najdene ovce je nadškof navedel Petra in Pavla. Peter, ki je zatajil Jezusa, je nato postal prvi papež Cerkve, Pavel pa je najprej preganjal kristjane, pozneje pa se je pridružil Jezusovim učencem.

Biti moramo skupaj

Človek je bil ustvarjen za ljubezen. Adam ni mogel vedeti, kdo je, ko je bil sam. Bistven odnos je odnos ljubezni do sočloveka, je povedal nadškof. Vsi odnosi imajo smisel, če so napolnjeni z ljubeznijo, partnerski, poslovni, sorodstveni. Adam in Eva sta v svoji omejenosti n svobodi začela razmišljati drugače, a sta ugotovila, da ju njuna odločitev ni osrečila. Biti moramo skupaj, blizu drug drugemu, kot Marija, ki se je prepustila božji volji, nato pa odšla k Elizabeti, saj sebe ni postavila na prvo mesto, v svoje življenje in božji načrt pa je sprejela tudi Jožefa.

Kot Adama in Evo ni osrečila njuna zadovoljitev tudi nas ne bo osrečil nov avtomobil ali polna košara dobrot, čeprav nam to oglaševalci zatrjujejo, vendar nam že zdrava kmečka pamet pravi nasprotno. Merilo sreče ni samo čustveno zadovoljstvo. Če imamo dve možnosti, nam Turnšek svetuje težjo, ker je v njej več ljubezni.



Težko je dokazati božjo ljubezen, če ji ne damo priložnosti, da bi se ji prepustili, je dejal upokojen nadškof. Ljubezni ni mogoče dokazati, izsiliti, ampak jo moramo doživeti. Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, tudi zlo. Z božjo ljubeznijo lahko negativno situacijo obrnemo v dobro.

Jezus se je sklonil k nam

Božja ljubezen ozdravlja rane, zaradi katerih človek dvomi vanjo. Bog se nam je učlovečil in nam prišel pokazat, kako naj ljubimo. »Pojdite in naredite vse narode za moje učence,« je dejal, kar ni povezano z učenjem, kot ga poznamo, je pojasnil Turnšek, temveč z zgledom, kako živeti po krščansko. Krščanska družina je temeljna šola, v kateri posameznik začuti, da ga ima Bog rad. Kristus je sprejel fizično človeško telo in ljubil ljudi okrog sebe po človeško: z gesto, dotikom, dejanji, kar so navzoči začutili. Če bi ljubil po božje, ne bi razumeli, zato se je moral sklonit k njim. Govoril je po človeško, tako tudi objemal, a ko je nekoga stisnil k sebi, ga je v resnici objel Bog. Ko pa je Jezus odšel v nebeško kraljestvo, ni več imel človeškega telesa, zato je potreboval Cerkev na Zemlji. V njej pa so ljudje in ljudje smo slabotni in grešni, vendar nas skozi greh, in ne kljub temu, Jezus odrešuje. »Treba je prositi za dar vere,« je prepričan Turnšek, ki v božičnih razsvetljavah vidi cirkus brez Boga.



Evharistični glagoli

»Kaj pa evharistija? Kaj vam pomeni?« je vprašal upokojenega mariborskega nadškofa Simon Purger. »Evharistija je vse,« je preprosto odgovoril Turnšek in jo razložil skozi štiri evharistične glagole, ki izhajajo iz zadnje večerje: »Medtem ko so jedli, je vzel kruh, zmolil nad njim blagoslov, ga razlomil in rekel: 'Vzemite, to je moje telo.' Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal.«

Vzeti: Vzel je točno določen kruh, izbral ga je,kot smo mi izbrani mnogokrat (npr. mož izbere ženo), kar nas veseli, zato je težko biti zavrnjen, neizbran.

Razlomiti: s tem izrazimo bolečino, zadnje dejanje razlomljenosti pa je smrt. Od nas je odvisno, ali bomo uničeni ali razlomljeni v ljubezni do drugih.

Blagosloviti: blagoslov je vsaka dobra beseda, saj to tudi blagoslov pomeni v staro cerkveni slovanščini (slovo = beseda).

Dati: Jezus je dal kruh učencem in jim tako pokazal zgled, tudi oni naj delajo tako kot on.


Kar je Jezus izrazil z besedami, je zapisano v Svetem pismu, a kar so učenci z njim doživeli, mi doživimo pri zakramentih, je razložil Turnšek. Pri maši se pogovarjamo z Bogom, vedno pa bi se morali vprašati, kakšni smo v tistem trenutku pred molitvijo, kaj čutimo in po kaj smo prišli k maši, saj je maša lahko odpuščanje, zahvala, daritev …, začutimo pa tisto, po kar smo prišli.

Ob koncu smo skupaj z upokojenim mariborskim nadškofom Marjanom Turnškom zmolili očenaš in se zahvalili za prijeten, duhovnosti poln večer z Božjim okoljem.

Fotografije: Tatjana Splichal

Video večera: