Narod je razširjena družina. Zato ima človek do svojega naroda in do svoje domovine posebne dolžnosti, ki vežejo v vesti. Res je, da moramo kristjani ljubiti vse ljudi, toda ne vseh enako. V krščanski ljubezni je določen red itt v tem redu ima ljubezen do »aroda in domovine važno mesto. Zato narodno izdajstvo ni samo nekaj podlega, marveč je obenem Rreh. Sveto pismo izrečno uči, da ima človek do svojega rojaka večje dolžnosti, kakor do tujca. Poglejmo si nekatera taka mesta: 

»Ne hodi kot opravljivec med svojim ljudstvom... Ne bodi maščevalen in zamerljiv proti sinovom svojega ljudstva... (3 Mojz 19, 16-18). « — » Ako tvoj brat zraven tebe obuboža in se ti proda, ga ne sili, da bi ti služil kot suženj ... Nad svojimi brati, izraznimi sinovi, ne smete drug nad drugim trdo gospodovati (3 Mojz 25, 39-43).« — »Tujca smeš terjati; kar je pa tvojega pri tvojem bratu, mu (vsako sedmo leto) odpusti (5 Mojz 15,3)! « — » Ne jemlji od svojega brata obresti... Od tujca smeš jemat...