»Vsakemu človeku je dano upanje, da ni nobenega greha, nobenega življenjskega stanja, nobene človeške polomije, ki bi jih božja ljubezen ne mogla odkriti in v polnosti odpustiti, če jih le spremlja iskreno kesanje in želja po odpuščanju.«

Sovražnik človeštva, ki se je uprl Bogu in želi vse stvarstvo zapeljati v pogubo in uničenje, nam ne privošči, da bi se – zdaj in v vsakem trenutku našega življenja, vključno s poslednjim – oklenili ljubezni in uživali v božjem usmiljenju, ki se je v Jezusu Kristusu učlovečilo in nam po svoji smrti in vstajenju spet odprlo vrata odrešenja. To nam je zapravil izvirni greh, ki je pretrgal naše občestvo s Stvarnikom. Po rednem delovanju hudobnega duha, se pravi po skušnjavah, pa tudi po njegovem izrednem delovanju, ki je poseben predmet te knjige, skuša hudobni duh uničiti v ljudeh sposobnost, da ljubimo in smo ljubljeni. Ta knjiga krepi srca s tistim upanjem, ki zida na skali božje besede, in ji ne nalivi ne poplave ne silni vetrovi ne morejo do živega (prim. Mt 7,25)

»Ob koncu življenja nam bo ostala le ljubezen«

»Vse, kar bomo – ali česar ne bomo – storili kateremukoli izmed svojih najmanjših bratov, bomo – ali ne bomo – storili Jezusu. Ljubezen bo torej temelj sodbe o nas in našem življenju. Še bolje: ko se bomo prikazali pred Bogom, bomo spričo očitne resnice sami izrekli sodbo o sebi. Srčika krščanskega življenja so: nesebična ljubezen, usmiljenje, velikodušna odprtost. Ob koncu življenja nam bo ostala le ljubezen, s katero smo se posvečali vsem stvarem,« je zapisal Gabriele Amorth.

Gabriele Amorth, rojen leta 1925 v Modeni (Italija), je po diplomi iz prava stopil v Družbo sv. Pavla, kjer je bil leta 1954 posvečen v duhovnika. Bil je znan izganjalec in strokovnjak za mariologijo, član Papeške mednarodne marijanske akademije in častni predsednik Mednarodnega združenja eksorcistov. Med njegovimi najbolj razširjenimi deli naj omenimo: Un esorcista racconta (Bologna 2003, 19 izdaj, v slovenščini Izganjalčeva pripoved). Umrl je septembra letos.