Ženski samostalnik za ljubezen (gr. agápē) pomeni tudi dobre želje, spoštovanje. V antičnih časih se je nanašal na vse, čemur so dali prednost, v novi zavezi pa se izrazito nanaša na Božjo ljubezen in to, čemur daje On prednost. Glagol agapáō, iz katerega beseda ljubezen (gr. agápē) izhaja, nosi v sebi tudi hrepenenje po življenju v Kristusu (1 Jn 4,9-10), po objetju Božje volje in sprejetju njegove izbire, saj je on sam ljubezen (1 Jn 4,8.16). Zato za kristjane glagol ljubiti agapáō pomeni aktivno sodelovati z Gospodom v tem, kar on želi. V tem ljubezen med nami postane popolna (1 Jn 4,17) in nam daje zagotovilo neminljivosti (1 Kor 13,8). Ljubezen, ki postavo dopolnjuje (Lk 11,42; Gal 5,6) in nas iz suženjstva pelje v milost (Jn 15,9.10), bo tako za vse čase najzgovornejše znamenje naše odrešenosti (Jn 13,35.15,13). Ta zastonjska (Gal 5,8) Božja ljubezen je izlita v nas (Gal 5,5) in nič ter nihče več nas ne more ločiti od nje (Rim 8,35).