Stotrideset svetopisemskih literarnih oblik Svetega pisma

Knjiga Irene Avsenik Nabergoj Literarne oblike v svetem pismu in odmevi v poznejši judovsko-krščanski kulturi (660 strani) jasno nakazuje dva temeljna vidika vsebin, razdeljenih na štiri dele.

Prvi del obravnava razvoj novejših metod v obravnavi svetopisemskih besedil, drugi del na primerih iz Svetega pisma Stare in Nove zaveze predstavlja stotrideset svetopisemskih literarnih oblik, njihove slogovne in retorične značilnosti, tretji del vsebinsko in slogovno osvetljuje izbrane vrhunce svetopisemske poezije in proze ter njihove posebnosti v kontekstu sočasnih in poznejših kultur, najobsežnejši.

Četrti del prinaša primere aktualizacije in aplikacije svetopisemskih vsebin v poznejši judovski in krščanski kulturi ter na različnih področjih verskega življenja.

V posebnem poglavju je avtorica osvetlila zgodovino interpretacije Svetega pisma ter prispevke vplivnih literarnih teoretikov v presojanju načel in meja reinterpretacij svetopisemskih zgodb.

Celosten pristop v razlaga­nju svetopisemskih besedil

Kot je v knjigi zapisal akad. Dr. Jože Krašovec so literarni kritiki, razlagalci Svetega pisma in raziskovalci vplivov Svetega pisma na razvoj naše kulture uporabljali različne metodološke pristope tako za izzive strokovnega raziskovanja kot za aktualizacijo Svetega pisma v javnem in osebnem življenju.

Knjiga večjo pozornost posveča razvoju metod v novejšem obdobju, še posebej najnovejši pobudi »nove kritike«, ki dose­že vrh v prepoznavanju prednosti celostne (holistične) inter­pretacije svetopisemskih besedil.

Celosten pristop v razlaga­nju svetopisemskih besedil pa pomaga odkrivati značilne dia­loške razsežnosti Svetega pisma.

Irena Avsenik Nabergoj spada med vodil­ne poznavalce literarnih oblik svetopisemskih besedil

Avtorica prikazuje razvoj metod interpretacije Svetega pisma, predstavlja temeljne literarne oblike svetopi­semskih besedil in analizira izbrana besedila ob upoštevanju literarnih oblik, na koncu pa sledi bogat izbor uporabe Sve­tega pisma v življenju Cerkve in razvoju kulture.

Kakovost predstavitev kaže, da Irena Avsenik Nabergoj spada med vodil­ne poznavalce literarnih oblik svetopisemskih besedil v evrop­skem in svetovnem okviru, zato lahko v slovenski prostor pri­naša same novosti.

Knjiga zapolnjuje veliko vrzel v poznavanju in vrednotenju literarnih značilnosti svetopisemskih besedil, ki jih je nujno treba upoštevati, če želimo razkriti širino in glo­bino svetopisemskih vsebin in njihov pomen za razvoj evrop­skih jezikov, literature, oznanjevanja v cerkvah in splošne kul­ture.

Temeljni priročnik za študij teologije, literature in drugih umetnosti

Ta knjiga zapolnjuje veliko vrzel v poznavanju ter vrednotenju literarnih značilnosti svetopisemskih besedil in je temeljni priročnik za študij teologije, literature in drugih umetnosti.

Avtorica knjige spada med vodilne poznavalce literarnih oblik svetopisemskih besedil v evropskem in svetovnem okviru.

Irena Avsenik Nabergoj je znanstvena svetnica in izredna profesorica za religiologijo in religijsko antropologijo na Univerzi v Ljubljani, znanstvena svetnica na Znanstvenem centru SAZU ter redna profesorica za področje literature na Univerzi v Novi Gorici.

Izdala je 13 samostojnih znanstvenih monografij, v Sloveniji osem, v tujini pet. Prejela je državno Zoisovo priznanje (2009) za pomembne dosežke na področju literarnih ved, odlikovana pa je bila tudi z izvolitvijo za redno članico Evropske akademije znanosti in umetnosti (2015).

Človeško telo

Koliko stanejo sestavine človeškega telesa? Katero mamilo najde­mo v slini? Ali svet okoli nas vsem ljudem enako diši?

Kdo se je prvi znanstveno posvetil človeškim iztrebkom? Ali oko vidi seda­njost ali prihodnost? Kaj v človeškem telesu je večno?

Tudi odgovore na takšna vprašanja najdemo v knjigi Billa Brysona Človeško telo, v zbirki Esenca je prevod izdala Založba Mladinska knjiga.

Razkrivanje skrivnosti našega ustroja

Ko je Bill Bryson, znameniti ameriško-britanski pisatelj in zago­vornik znanja, po naključju ugotovil, da se je rodil z eno ledvico namesto z dvema in da to niti ni taka redkost, je sklenil, da mora o človeškem telesu izvedeti še več.

Prepustil se je svoji ne­izčrpni radovednosti in se odpravil na popotovanje po prostranstvih, ki se skrivajo pod našo kožo (in na njej).

V napeti in duhoviti pripovedi nam razkriva skrivnosti našega ustroja ter dosežke in zablode številnih učenjakov, ki so razvijali medicinsko znanost. Hkrati pa ugotavlja, da to raziskovanje zlepa ne bo končano.

Kdor je pod Brysonovim vodstvom z užitkom švigal skozi prostor in čas v Kratki zgodovini skoraj vsega, veleuspešnici, ki je pred 15 leti postala temeljni kamen poljudnoznanstvene zbirke Esenca, nika­kor ne bo želel zamuditi pustolovščine, ki vabi med platnice in v obisti Človeškega telesa.

Enciklopedija znanja – naravoslovje

Enciklopedija znanja – naravoslovje je sodobna enciklopedija, ki bo bralcu odkrila znanost, kakor je še ne pozna. Z njeno pomočjo bomo odkrili, kako se atomi vežejo, zakaj so diamanti trdni, kovine pa se zvijajo, ter kako nastanejo kamni in kristali.

Pomaga nam raziskati energijo, ki poganja vesolje, sile, ki delujejo pri vožnji motocikla, ter zakonitosti lebdenja in letenja.

Enciklopedija opisuje vse ključne predmete naravoslovja, vsebuje enostavne razlage, zabavna dejstva in nazorne računalniške ilustracije, ki spodbujajo k raziskovanju sveta, ki nas obkroža.