Knjiga Lipalja vas in njena slovenska govorica (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša) prinaša podroben in metodološko izdelan jezikoslovni opis slovenskega ziljskega govora zadnjih govorcev na skrajnem severozahodnem robu slovenskega etničnega ozemlja v Kanalski dolini. Uvodni prispevek Vlada Klemšeta na podlagi zemljepisnih krajevnih in ledinskih imen iz franciscejskega katastra predstavlja podobo Lipalje vasi v začetku 19. stoletja.

Prispevek Karmen Kenda Jež, ki je nastal v sodelovanju z Robertom Grošljem in Vero Smole, pomeni prvo podrobnejšo jezikoslovno obravnavo slovenskega govora Lipalje vasi (komentiran izbor besedil). Skozi pripovedi informantov, vseh treh v vasi rojenih maternih govorcev slovenskega jezika, se odstira pogled v organiziranost družinskega in vaškega življenja sredi in konec 20. stoletja. Študija Roberta Grošlja opisuje skladnjo slovenskega koroškega ziljskega govora v Lipalji vasi na temelju skladenjskega dela vprašalnice za OLA. Analiza gradivsko temelji na pogovorih, posnetih v Lipalji vasi v letih 2000 in 2005. Knjigo sklene prispevek Mateja Šeklija, ki prinaša etimološko razlago in seznam slovenskih hišnih imen ter poimenovanj hišnih gospodarjev in gospodinj po starih hišnih številkah.

Vsebina:

Nataša Gliha Komac: Uvodna beseda
Vlado Klemše: Lipalja vas pred dvesto leti – domovina Kovačev, Trinkov in Temmlov
Karmen Kenda Jež, Vera Smole, Robert Grošelj: Govorjena besedila iz Lipalje vasi
Robert Grošelj: Skladenjski opis slovenskega govora v Lipalji vasi
Matej Šekli: Hišna imena v Lipalji vasi
Imensko in stvarno kazalo

Prispevki k slovenski in slovanski etimologiji

Knjiga dr. Metke Furlan Prispevki k slovenski in slovanski etimologiji združuje 12 prispevkov, v katerih je slovensko in drugo slovansko besedje predstavljeno v novi ali izboljšani interpretaciji na pomenski in/ali formalni ravni, zato dopolnjujejo vedenje o zgodovini, predzgodovini in etimološkem nastanku slovenskega in slovanskega leksikona.

V delu je analizirano naslednje besedje: sln. dial. seber ‘revež, nebogljenec’ (Zatolmin); sln. oča in oče; sln. dial., hrv. dial. boškarin ‘istrsko avtohtono govedo’; sln., hrv. hidronim Dragonja; sln. mirodilnica ‘drogerija’; sln. dial. mel/mjel/njel/gnjel … ‘vrsta hrasta’, hrv. dial. mjev/mnel … ‘isto’; sln. dial. durla ‘polšja samica’; sln., hrv. kuzla ‘psica’; sln. dial. koka ‘kača’; hrv. dial. švenac ‘uš’, blg. dial. švenec ‘isto’; psl. *pyriti ‘delati ogenj’, *puriti ‘isto’.

Zadnji prispevek je posvečen vprašanju jezikovnega razvoja, ki ga zaznamujeta tako jezikovna sistemskost in zato jezikoslovna predvidljivost kot tudi jezikovna nesistemskost in zato jezikoslovna nepredvidljivost.

Prvo poglavje: Slovensko narečno in knjižno
Slovensko seber ‘revež, nebogljenec’ (Zatolmin)
K nastanku samostalnikov oća/oča in oće/oče
Istrsko Boškarin in boškarin: od lastnoimenske do generične oznake
O hidronimu Dragonja
Slovensko mirodilnica ‘drogerija’
Po sledeh južnoslovanskega dendronima ‘Quercus’: slovensko mel/mjel/njel/gnjel ... ‘vrsta hrasta’
K etimologiji narečnega zoonima durla ‘polšja samica ...’
Slovensko-hrvaško kuzla ‘canis femina’ in praslovansko *kuzati/kyzati ‘sugere’ → *cuzati/cyzati
Slovensko koroško koka ‘kača’ – ohranjena pomenska predloga slovanskega mitološkega termina *kuka ‘zli duh’
Drugo poglavje: Drugo slovansko
Balto-slovanska leksikalna inovacija
Praindoevropski heteroklitični samostalnik za ogenj v slovanskih jezikih ali o slovanskem razmerju *pyriti : *puriti
Tretje poglavje: Iz teorije etimološkega raziskovanja
Slovanska etimologija med jezikoslovno predvidljivostjo in nepredvidljivostjo

Keltska dediščina v toponimiji

Knjiga Luke Repanška Keltska dediščina v toponimiji jugovzhodnega alpskega prostora je prva sistematična obravnava keltske zemljepisnolastnoimenske dediščine na jugovzhodnem alpskem prostoru. Z upoštevanjem strogih metodoloških načel, zasnovanih izrecno za preučevanje občutljivega jezikovnega gradiva, raziskava poskuša eksaktno odgovoriti na vprašanje, katera antična in sodobna zemljepisna lastna imena je mogoče v etimološkem smislu z večjo ali manjšo gotovostjo opredeliti kot izvorno galska.

Ker je preučevano jezikovno gradivo vpeto v širok časovni okvir, po naravi pa je praviloma fragmentarno in kot takšno zahteva strukturirano in vsestransko etimološko obravnavo, delo s svojimi metodološkimi prijemi in spoznanji v enaki meri pomembno prispeva k zgodovinski slovnici keltskih jezikov, primerjalnemu jezikoslovju indoevropskih jezikov (zlasti z ozirom na problematiko onomastičnih oz. fragmentarno izpričanih jezikovnih sistemov), slovenskim, splošneje slovanskim in romanskim imenoslovnim študijam ter slovanskemu in romanskemu zgodovinskemu glasoslovju ter interakciji med obema jezikovnima sistemoma.

Praslovanski ijevski samostalniki

Osrednji del knjige Metoda Čeparja Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja je analiza odrazov praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola se v tem obdobju lahko odražajo v ojevski (moški), ijevski ženski, ijevski moški (gospod, ljudje, deloma pot), ujevski (cirkumflektirane enozložnice) in ajevski sklanjatvi. V množini se lahko odražajo tudi v mešani ijevsko-ojevski sklanjatvi (moški spol) ali mešani ijevsko-ajevski sklanjatvi (miš). Večina odrazov ijevske sklanjatve je omejenih na posamezne sklonske oblike in se ne odražajo v vsej paradigmi.

Več odrazov ijevske sklanjatve je v množini, med tem ko je v ednini večji vpliv ojevske sklanjatve. V obravnavanem obdobju je 55 samostalnikov, ki so odraz praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola: cesar, čmrlj, črv, dever, drob, glad, gnus, golob, gos, gospod, gost, gozd, hot, jagned, jastreb, kmet, kol, labod, laket, ljudje, los, luč, medved, miš, molj, mozelj, možgani, noht, ogel, ogenj, olov, os, pastir, peč, pečat, pelin, plat, pleš, pleša, pot, razpot, risa, seženj, snet, srd, sred, tast, tat, trst, zet, zver, žal, želod, žerjav, žolč.

Vsebina:

Ijevski samostalniki moškega spola
Nabor praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola
Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja
Kratka predstavitev slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Način prikazovanja gradiva za praslovanske ijevske samostalnike moškega spola, katerih odrazi so izpričani v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja
Odrazi praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja

Terminologija v Evropski zvezi

V knjigi Tanje Fajfar Terminologija v Evropski uniji je poudarek na oblikovanju in značilnostih slovenske različice terminologije v EZ. Osnovna naloga terminologije je zagotavljanje učinkovitega sporazumevanja, zaradi česar naj bi bila nedvoumna in ustaljena, še posebej pa je jasna terminologija pomembna v kontekstu prava. Načelo večjezičnost je temeljno načelo jezikovne ureditev EZ, ki ga je mogoče doseči s prevajanjem. S prevajanjem nastaja tudi terminologija, pri čemer mora biti pred poimenovanjem pojma prepoznana njegova vsebina, za kar so najbolje usposobljeni pravniki.

Sodbe Sodišča EZ prevajajo pravniki lingvisti, ki so po izobrazbi pravniki z diplomo nacionalne pravne fakultete. Zaposleni so v vseh institucijah EZ, za prevajanje pa so zadolženi samo na Sodišču EZ, in sicer prevajajo v svoj materni jezik. V monografiji predstavljena terminološka analiza sodb Sodišča EZ s področja blagovne znamke EZ prikazuje, kako se je oblikovala terminologija v teh sodbah in s kakšnimi težavami se srečujejo pravniki lingvisti na Sodišču EZ pri prevajanju sodb.

Poglavja:
Večjezična Evropska zveza
Pravni jezik
Terminologija
Prevajanje in terminologija v EU
Sodišče Evropske zveze
Terminologija v sodbah

O ziljskem narečju

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša izdaja strokovno revijo Jezikoslovni zapiski, ki jo ureja dr. Peter Weiss. V 1. številki (letnik 22, 2016) je objavljenih dvanajst prispevkov.

Nataša Gliha Komac, Simona Klemenčič, Nina Ledinek in Jani Kozina pišejo o jezikovni krajini v Sloveniji in določbah veljavne zakonske ureditve oziroma o rabi slovenščine pri izbiri firm oziroma imen pravnih oseb zasebnega prava ter fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost (sociolingvistični vidik), Varja Cvetko Orešnik in Janez Orešnik o naravni skladnji in slogovnem razločku med dvojnicama, Matej Meterc o empiričnih pristopih k razločevanju med neparemiološkimi in paremiološkimi stavčnimi frazemi, Tadeja Topolnik o Breznikovem pojmovanju jezikovnih sprememb v Evangelijih in listih, Gerhard Neweklowsky o ziljskem narečju na Bistrici in v Straji vasi, Tjaša Jakop o prislovu v srednjesavinjskem narečju, Barbara Ivančič Kutin o narečnih značilnostih v besedilih izbranih govorov primorske in dolenjske narečne skupine, Krunoslav Puškar (v hrvaščini) o germanizmih v frazeologiji kajkavskega govora mesta Križevci, Radmila V. Žugić (v hrvaščini) o slovaropisni interpretaciji večbesednih leksičnih enot v slovarjih prizrensko-timoških govorov srbskega jezika in vprašanju njihovega statusa kot posebnih iztočnic, Dijana Čurković (v angleščini) o naglasnih paradigmah ajevskih samostalnikov moškega spola v novoštokavskem ikavskem govoru naselja Bitelić na Hrvaškem.

Narečni idiomi slovenske Istre

V 2. številki Jezikoslovnih zapiskov (letnik 22, 2016) je objavljenih trinajst prispevkov.

Alenka Jelovšek piše o rabi naglasnih in naslonskih oblik nepovratnih osebnih zaimkov v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, Andreja Žele o razlikah med priredno in podredno izraženim razmerjem, Mladen Uhlik o nekaterih značilnostih izražanja nujnosti oziroma obveznosti v slovenščini in ruščini, Ljudmila Bokal o razlikovalnih značilnostih strok z jezikovnega stališča, Mojca Horvat o narečnem besedotvorju v luči lingvistične geografije, Suzana Todorović o izrazih za medčloveške odnose, občutke in človekove lastnosti v narečnih idiomih slovenske Istre, Goran Filipi (v hrvaščini) o izbranih istroromunskih ampelonimih, Svetlana Kmecová o izrazih za strunska glasbila v komponentni sestavi slovaških in slovenskih frazemov, Radmila V. Žugić (v hrvaščini) o samostalniških priponah v knjigi Dialekti vzhodne in južne Srbije Aleksandra Belića v luči novejših raziskav, Aleksander Wiatr (v nemščini) o pomenu in vlogi množičnega zunanjega izvajanja v projektu VerbaAlpina, Jadwiga Waniakowa (v poljščini) o poimenovanju rastlin v Slovanskem lingvističnem atlasu kot gradivu za raziskovanje slovanskih fitonimov, Helena Grochola-Szczepanek (v poljščini) o korpusnih raziskavah jezika prebivalcev Spisza na Poljskem, Tetyana V. Petryk (v angleščini) o besednih sredstvih začetnikovega predstavljanja v kanaliziranem diskurzu.