Tokratna obletna spominska slovesnost ob Lipi sprave na ljubljanskih Žalah je bila po vrsti let spet brez prisotnosti predstavnika države. Zadnja leta se je je udeležil predsednik republike Borut Pahor, ob prisotnosti častne čete slovenske vojske, nove predsednice Nataše Pirc Musar, ki naj bi bila predsednica vseh Slovencev, letos ni bilo.

Dr. Janez Juhant: »Sočutje s trpečimi nas ohranja kot ljudi.« FOTO: Ivo Žajdela

Spominski trenutek za vse ubite, umorjene in trpeče

Prišli pa so drugi in bil je spominski trenutek za vse ubite, umorjene in trpeče v času druge svetovne vojne, komunistične revolucije ter revolucionarnega nasilja med vojno in po njej.

Na to veliko spremembo v naši politiki je spomnil tudi govornik akademik dr. Janez Juhant, ki je dejal, da je letošnji »spominski dan žrtev revolucije in vojne, z njim pa naša prizadevanja za odpuščanje in spravo med nami«, postavljen v dokaj drugačen družbeni kontekst, kot smo ga bili vajeni doslej.

Položitev venca: Stane Okoliš, Janez Juhant, Franci Feltrin. FOTO: Ivo Žajdela

V resni krizi demokracije in pravne države

»Po ocenah poznavalcev in vse bolj tudi po širšem družbenem prepričanju smo po tridesetih letih države v resni krizi demokracije, pravne države in uresničevanja človekovih pravic,« je dejal dr. Juhant.

»Organi oblasti pri svojem delovanju vse manj spoštujejo pravna in postopkovna načela in celo osnovne človekove pravice. Skrbeti nas mora vse bolj za osebno in širše subsidiarno področje ter za varstvo in zaščito oseb in skupin pred samovoljnostjo oblasti, ki se v svojem delovanju poslužuje izključevanja ali uveljavlja celo oblastne totalitarne prijeme.«

Položitev venca: Stane Okoliš, Janez Juhant, Franci Feltrin. FOTO: Ivo Žajdela

Oblastniki skrbijo le za svoj interes in paradržavnih lobijev

Kot meni, predstavniki oblasti ne spoštujejo zakonskih okvirov, ime minister, ki pomeni služabnik, se vse bolj izvotljuje. »Ponujajo pa se nam oblastniki, ki bolj skrbijo le za svoj ali ožji interes strankarskih ali drugih paradržavnih lobijev, ne pa za interes državljanov, ki naj bi jim služili v svoji funkciji. Vidni znaki tega teptanja in ignoriranja javnosti so samovoljni posegi vladajočih v nasprotju z interesi državljanov, za katere so demokratično in zakonsko dolžni delovati.«

Škof Franci Šuštar je opravil pogrebne molitve. FOTO: Ivo Žajdela

Znamenja nepristne demokracije

Znamenja takšne svojevoljne miselnosti in prakse so ukinitev Muzeja osamosvojitve, še bolj izbris Dneva žrtev komunizma, po svoje tudi nasilni prevzem RTV in priprava zakona o tako imenovani evtanaziji.

»Znamenje te nepristne demokracije je tudi, da žal med nami ni predsednice države, ko nas je zadnja leta redno spremljal prejšnji predsednik Borut Pahor, ki je tudi s potrditvijo objave njegovega nastopa na lanskem srečanju izrazil še naprej svojo podporo našim prizadevanjem, kar je potrdil tudi z obiskom spominske žalne slovesnosti v Kočevskem rogu. To zvestobo izraža tudi njegovo kritično odzivanje na trenutne družbeno-politične razmere, kar je znamenje njegove pokončne državniške in etične usmeritve,« je povedal dr. Juhant.

V kulturnem programu je pel Lucas Somoza Osterc. FOTO: Ivo Žajdela

Sočutje s trpečimi nas ohranja kot ljudi

Kot je poudaril govornik, so nam pokojni izvensodno ubiti opomin, da se kot demokrati tudi danes zavzemamo za resnico, pravičnost in ostajamo zvesti Kristusovemu nauku ter kljubujemo sodbenim lažem, ki uničujejo človeka in družbo.

»Sočutje s trpečimi nas ohranja kot ljudi, saj vzdržuje v nas človeškost in obraz, med nami pa človeške odnose, ter preprečuje ponavljanje takih tragedij. Zato sem hvaležen vsem, ki se spominjajo vseh žrtev, saj nas le spomin očiščuje, da ne bomo ponavljali krute zgodovine, pač pa ohranjali človeški obraz in sočutje drug z drugim. Molimo za žrtve in tudi za njihove rablje, molimo za njihove potomce in nas vse.«

Govor dr. Juhanta je v priponki.

Lipa sprave, Žale, spominska slovesnost, govor Janez Juhant, 15. 6. 2023.doc

Pričevanje Alojza Hudnika

Prebrali so tudi besedilo Alojza Hudnika, potomca Hudnikove družine s Hruševega oziroma Sela pri Dobrovi, ki so jo 24. novembra 1942 umorili partizani (vosovci), deset članov družine: Ivana (Janeza?, 1910) in ženo Albino (1910; živela sta na Šujici), sestri Francko (1896) in Ivano (1911; bila je noseča s Tonetom Jakšetom, ki so ga prišli ubit), brate Mihaela (1904?), Matija (1902) in Poldeta (1913). Na koncu so ubili še mater Frančiško (1875) in snaho Marijo (Manco; doma iz Dravelj; ni napisana na nobenih farnih ploščah, ne v Dobrovi, ne v Ljubljani, ne v Šentvidu) ter njenega moža Lojzeta (1900); slednja dva sta bila gospodarja domačije.

Recitatorja Janez Knez in Jasna Purnat s Škofijske klasične gimnazije. FOTO: Ivo Žajdela

Najprej so odgnali ženske, proti jutru pa še moške

»Novembra 1942 sem bil star štiri leta, moja sestra pa pet let. Pri večerji nas je bilo dvanajst. Partizani so ponoči vdrli v hišo. Najprej so odgnali ženske, proti jutru pa še moške. S sestro sva to videla in strmela. To je bilo zadnje slovo. Čez par dni so odgnali še staro mamo, umorjena in zakopana je bila dol pod vasjo.

Midva sva na kmetiji ostala čisto sama. Potem so po naju prišli sorodniki in naju odpeljali vsakega na drug konec Ljubljane. V najin dom pa se je vselilo partizansko vodstvo. Ko so marca naslednje leto partizani odhajali iz hiše, je bil dom požgan.«

Letošnja obletna spominska slovesnost ob Lipi sprave je bila po vrsti let spet brez prisotnosti predstavnika države. FOTO: Ivo Žajdela

»Petdeset let nisem smel vedeti, kje je mojih deset domačih«

»Petdeset let nisem smel vedeti, kje je mojih deset domačih. Po demokratizaciji pa sem leta 1992 zvedel, da so v Babni gori bili umorjeni in skromno zakopani. Leta 2015 in 2016 nam je uspelo izpolniti njihovo pravico, da so položeni v posvečeno zemljo k večnemu počitku v družinski grob na Dobrovi.

V znamenju sprave sem odpustil vsem, ki so si umazali roke in vest s krvjo mojih desetih domačih Hudnikovih. Zahvaljujem se za pomoč prijatelju dr. Petru Hribarju, dr. Jožetu Možini, dr. Ferencu, dr. Dežmanu in komisiji za prikrita grobišča, da sva s sestro uspela zaključiti najino tragedijo iz otroških let v duhu sprave. Spomin na žrtve naj živi in ostane večno.«

Zapis o Hudnikovih je v priponki.

Demokracija, Deset umorjenih iz družine Hudnik, Jože Dežman, 2. 4. 2015.pdf

Pevec in recitatorja

Škof Franci Šuštar je opravil pogrebne molitve. V kulturnem programu so sodelovali pevec Lucas Somoza Osterc ter recitatorja Janez Knez in Jasna Purnat s Škofijske klasične gimnazije. Slovesnost je povezoval Jože Bartolj z Radia Ognjišče.

V spomin na dolgoletnega neformalnega vodjo Lipe sprave Stanislava Klepa: Postoj na svetih tleh moj brat. FOTO: Ivo Žajdela