Kip Lili Novy na rojstni hiši na Starem trgu v Ljubljani. FOTO: Ivo Žajdela

Knjiga Lili Novy. Skozi čas nas spremlja skozi malo znano življenje pesnice in prevajalke Lili Novy plem. Wallersberg, roj. Haumeder (1885–1958). Staroavstrijka, ki je izvirala iz graške in slovenske družine (Ahačič), je odraščala v središču Ljubljane in bila kot pisateljica hitro prepoznana in cenjena med intelektualno elito Ljubljane. Znana je postala s prevodi narodnega pesnika Franceta Prešerna. V nemško govorečih državah je kot samostojna avtorica večinoma neznana. Knjiga osvetljuje žensko, ki je od preloma stoletja do petdesetih let 20. stoletja soustvarjala slovensko literarno življenje in nanj vplivala.

Umetniško približevanje literarni umetnici Lili Novy

Izdajateljica in vodja projekta Tatjana Gregoritsch je zapisala, da s to knjigo na novo odkrivamo raznolike habsburške dediščine v deželah, ki danes obkrožajo Avstrijo. Osvetljuje žensko, ki velja za eno najpomembnejših pesnic na Slovenskem, ki je prispevala h kulturnemu življenju in vplivala nanj od preloma 19. v 20. stoletje do druge svetovne vojne.

Multimedijskemu projektu kot delu v nastajanju z literarnim besedilom Tatjane Gregoritsch, spletno stranjo, povezovanjem umetnikov in znanstvenikov na Lili Novy, ki ga je podprla dežela Koroška, so sledili uspešni nastopi z umetnikom in fotografom Ladom Jakšo iz Ljubljane na Koroškem, Dunaju in v Ljubljani.

»Ta knjiga v nemškem in slovenskem jeziku ni le projektna dokumentacija. Prav tako ne zahteva zase, da je literarno-znanstvena strokovna knjiga, ampak je umetniško približevanje literarni umetnici Lili Novy,« pojasni Gregoritscheva.

Prvič so tu objavljeni nemški prevodi Novyjine lirike, ki je tudi predmet multimedijske predstave. Janko Ferk v strokovnem prispevku obravnava Lili Novy kot avtorico. Želja avtorice je, da knjiga spodbudi k nadaljnjemu obravnavanju Lili Novy in drugih umetniških osebnosti iz nam bližnjega prostora nekdanje habsburške monarhije.

Kip Lili Novy na rojstni hiši na Starem trgu v Ljubljani. FOTO: Ivo Žajdela

Lili Novy

Sodelavci pri projektu o Lili Novy: Klara Kastelec, Tatjana Gregoritsch, Adrian Kert in Lado Jakša. VIR: Mohorjeva Celovec

Tončka Stanonik: Kljekljarica Polonca

Celovška Mohorjeva založba je izdala slikanico Tončke Stanonik Kljekljarica Polonca. To je zgodba o klekljarici Polonci, ki je s čipkami osrečevala svet.

Nekoč je živela mala klekljarica Polonca v družini s številnimi otroki. Pozimi se je družina preživljala s klekljanjem, izdelovanjem čipk. Ko so starši umrli in drugi otroci odrasli šli v svet, je ostala v rojstni hiši le Polonca, ki se je naprej ukvarjala s klekljanjem. S časom so njene čipke krasile slavnostno pogrnjene mize, oltarje cerkva in katedral, se nežno ovijale v zavese na oknih razkošnih domov, se ponujale na oblačilih premožne gosposke.

Polonca pooseblja klekljanju predano ženo

V pravljičnem besedilu je avtorica povezala svojo literarno ustvarjalnost, namenjeno najmlajšim bralcem, in široko razgledanost po tistem delu slovenske snovne kulturne dediščine, ki se nanaša na izročilo domače umetne obrti, klekljarstva. Polonca tako pooseblja klekljanju predano ženo, ki se od otroštva do poznih let posveča temu svojemu poklicu, v družbi pogosto prezrtemu in izkoriščanemu. Na zgodovinskih dejstvih utemeljeno besedilo je avtorica osmislila s prehodom v pravljični svet in ga podkrepi z lastnimi klekljanimi ilustracijami.

Miha Naglič iz Žirov je v Gorenjskem glasu zapisal: »Tako tople in doživete knjige ne bi mogla napisati, če avtorica sama ne bi izhajala iz klekljarskih vrst. Knjiga ni le slikanica za otroke, dragocena je za vse. Odlika Tončke Stanonik je prav ta, da je s svojimi deli umestila žirovsko in slovensko klekljanje v slovensko književnost.«

Ilustracija Dunje Kofler iz knjige.