Na marčevskem protestu zoper čedalje slabše življenjske razmere. FOTO: AFP.


Po papeževem obisku Iraka, ki še vedno odmeva, se obeta obisk Libanona. Tega je papež Frančišek napovedal novinarjem že na poti iz Iraka v začetku marca. Libanonski kardinal Bechara Rai je svetega očeta povabil, da se na poti domov ustavi tudi v Libanonu.

Vendar je rimski škof menil, da si Libanon zasluži večjo pozornost kot le kratek postanek. Tako so že v teku priprave na celovito apostolsko potovanje.

Gospodarske težave, klientelizem, korupcija

Papež Frančišek je v zadnjem času večkrat izrazil skrb nad stanjem v Libanonu, med drugim med velikonočnim blagoslovom urbi et orbi. Država ima veliko težav na gospodarskem področju, zlasti po lanskih hudih eksplozijah v bejrutskem pristanišču, ki sta ubili okrog 200 ljudi ter prizadejali hud udarec libanonskemu gospodarstvu, velik del prestolnice Bejrut pa pustili v ruševinah.

Posledično sta se že tako razraščena klientelizem in korupcija še bolj razširila in zdaj še bolj dušita državo. »Zveze« pri vplivnih politikih so izrednega pomena za še tako vsakodnevne življenjske potrebe, kot so sprejem v šolo, mesto v bolnišnici, pridobitev gradbenega dovoljenja in drugo, ob tem pa so Libanonci podvrženi raznim socialnim pritiskom.

»To pušča malo manevrskega prostora za ljudi, ki jim ni preostalo drugega, kot da zdrsnejo v ta sistem,« pravi Jihad Nammour, profesor politologije na jezuitski Univerzi svetega Jožefa v Bejrutu, ter dodaja, da so »Libanonci letos storili vse, da bi to spremenili, vendar so oblasti ostale gluhe za njihove zahteve ...«

Ob vsem tem pa Libanon, kljub temu da ima najmanj prebivalcev v regiji ter je izredno gosto poseljen, skupaj z Jordanijo gosti daleč največ beguncev iz sosednjih držav, kot sta Irak in Sirija, in sicer kar milijon. Papež spodbuja Libanon, da v dajanju pomoči beguncem vztraja, hkrati pa bi v upanju na hitrejšo rešitev rad opozoril preostali svet na težke okoliščine v tej državi.

Krhki odnosi

Podobno kot nam bolj poznana Bosna je tudi Libanon znan po mešanem krščansko-muslimanskem prebivalstvu, njegova zgodovina je polna trenj in tudi nasilja državljanske vojne med pripadniki obeh religij, po kateri je Libanon verjetno tudi najbolj znan. Ta se je končala šele v začetku devetdesetih let.

Od takrat podobnih oboroženih spopadov ni bilo, vendar se odnosi, ki jih poskuša uravnoteženo uravnavati zapleten sistem, temelječ na delitvi oblasti med različnimi krščanskimi, muslimanskimi in druzovskimi skupnostmi, spet krhajo.


FOTO: Pexels.

Papež je o teh ranah preteklosti dejal: »Libanon je sporočilo. Libanon je v stiski. Libanon pomeni več kot le ravnovesje ... Ima nekaj slabosti, ki so posledica raznolikosti, ki še ni v celoti doživela sprave, vendar ima Libanon tudi moč spravljenega ljudstva, ki je podobna trdnosti cedre.«

Rai pozval k »osvoboditvi države«

Poleg papeža je za to, da je mednarodna skupnost vse bolj pozorna na razmere v Libanonu, zaslužen tudi kardinal Rai, patriarh Maronitske katoliške cerkve, ki ima svoje korenine v Libanonu. Že februarja je v ognjevitem govoru pozval k »osvoboditvi države«, ki se vse bolj pogreza v čedalje hujšo krizo.

V prvi vrsti se je obrnil na mednarodno skupnost v okviru Organizacije združenih narodov ter pozval k reševanju problemov z mednarodno konferenco. Kljub mnogim spodbudam je predlog doživel politično zavrnitev tako v šiitski stranki Hezbollah, ki jo podpira iranska vlada, kot tudi v največjem krščanskem političnem bloku v državi.

Nasprotniki si ne želijo mednarodnega vmešavanja, zato si prizadevajo za interni dialog. Morda je nasprotovanje še večje, ker je bil libanonski kardinal oster tudi do pasivnosti državnih voditeljev, ki očitno ne zmorejo sprejeti pravih ukrepov za izhod iz težavne situacije.

Vseeno pa je na tisoče Libanoncev prišlo iz različnih krajev poslušat kardinalov govor in mu izrazilo veliko odobravanje, da je storil korak proti rešitvi politične, ekonomske ter tudi socialne krize.

Eden izmed podpornikov je izjavil, da so »prišli podpret pobudo našega patriarha, saj je trenutno edini, ki lahko Libanon reši iz krempljev Irana«, kar razkriva prostrane mednarodnopolitične razsežnosti dogajanja v libanonski državi.

S Hezbollahom, edino trenutno vojaško aktivno institucijo v Libanonu, je Iran v zadnjih desetletjih pridobil velik vpliv v državi, kar skrbi tako kristjane kot sunitske muslimane. Po besedah kardinala Raija je edina mogoča rešitev »uveljavitev stabilnosti in identitete Libanona, suverenost njegovih meja in njegove navezanosti na svobodo, enakost in nevtralnost«.

Papež torej z obiskom te osiromašene države želi še naprej graditi civilizacijo miru, tudi s tem, da mednarodno skupnost opozarja, naj prispeva k mirnemu reševanju konfliktov in izražanju solidarnosti tam, kjer je primanjkuje.


Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (16/2021).