V Libanonu so nekdanjemu ministrskemu predsedniku Saadu Haririju včeraj znova zaupali oblikovanje tamkajšnje vlade. Kot poroča STA, je vest prišla iz urada predsednika države Michela Aouna po posvetovanjih predsednika s predstavniki parlamentarnih strank. Hariri se na položaj vrača leto dni po odstopu, v katerega so ga prisilili množični protesti v državi.

Saad Hariri je prejel podporo potrebne večine 65 glasov poslancev. Za mandatarja za sestavo nove vlade so ga potrdili skoraj natanko leto dni po tem, ko je 29. oktobra lani odstopil pod pritiskom množičnih protivladnih protestov, tokratni premierski mandat pa bo že njegov četrti. Kljub vztrajnim zahtevam protestnikov, da oblast zapusti celotna politična elita in da v državi izvedejo nujno potrebne reforme, naj bi zdaj Hariri sredi globoke gospodarske krize oblikoval novo vlado. Zahtevo po oblikovanju vlade, ki jo imenuje »rešilna«, je večkrat izrekel tudi maronitski patriarh, kardinal Behara Boutros Rai.

Čas se izteka, zadnja priložnost za Libanon

Saad Hariri je v televizijskem nagovoru sinoči obljubil, da bo oblikoval tehnokratsko vlado s strokovnjaki, ki ne bodo povezani s političnimi strankami, da bi izvedli »gospodarske, finančne in upravne reforme« v skladu s francosko pobudo za izhod države iz gospodarske krize. V kratkem nagovoru je obljubil hitro oblikovanje vlade, saj naj bi se čas iztekal in je to zadnja priložnost za Libanon.

Predsednik Aoun je v sredo opozoril, da bo novi, že tretji mandatar v letu dni, moral uvesti reforme in odločno začeti boj proti korupciji.

Za mandatarja je bil konec avgusta imenovan razmeroma neznan diplomat Mustafa Adib, potem ko je po katastrofalnih eksplozijah v Bejrutu 4. avgusta odstopila vlada Hassana Diaba. Tudi Adib je napovedal, da bo oblikoval tehnokratsko vlado v skladu s pogoji francoskega predsednika Emmanuela Macrona za pomoč državi za izhod iz krize, vendar je obupal že čez mesec dni, ker je naletel na odpor več pomembnih političnih strank.

Mednarodna skupnost zahteva reforme in boj proti korupciji

Pri STA spominjajo, da Libanon zadnje leto pretresa ena najhujših gospodarskih, družbenih in političnih kriz v zgodovini države, ki se kaže v padcu nacionalne valute, hiperinflaciji in obubožanju velikega dela prebivalstva. Krizo sta še zaostrili epidemija koronavirusne bolezni 19 in katastrofalna eksplozija v bejrutskem pristanišču 4. avgusta, ki je razdejala prestolnico in zahtevala okoli 190 življenj, več kot 6.000 ljudi pa je bilo ranjenih.

Mednarodna skupnost, še posebej Francija, od Libanona zahtevajo reforme in boj proti korupciji v zameno za mednarodno podporo v višini več milijard evrov.