Tudi slovenske kmetije, če želijo iti v korak s časom, vse bolj prežema podjetniški in inovativni duh. Spoznajte letošnje kandidate, ki vsak na svoj način skrbijo za napredek na lastni kmetiji. Zmagovalcu letošnjega izbora bo plaketo podelila predsednica države Nataša Pirc Musar.

#1: Uroš in njegove »super testenine«

Uroš Malerič se je po študiju lesarstva leta 2015 odločil za profesionalno pot v kmetijstvu na domači kmetiji. Potem ko je nepričakovano podedoval kmetijo starih staršev, se je začel ukvarjati z rejo govedi, predelavo govejega mesa, pridelavo in predelavo žita, od letošnjega leta tudi na ekološki način.

Poleg trajnostnega in naravi prijaznega pridelovanja stremijo tudi k inovativni ponudbi svojih pridelkov. Ob iskanju novih idej in zanimivih barv na krožniku se je porodila ideja o »super testeninah«. S sosedovo spirulino so tako razvili bogato hranljive testenine, katerih recepturo so dodelali sami.

Glavni cilj in slogan kmetije Malerič: »Ker vem, kaj jem.« FOTO: Julija Kordež in Katja Šturm

Inovativni pa niso le v pridelavi in predelavi, ampak tudi na področju trženja. Sodelovali so pri ustvarjanju lokalne kolektivne blagovne znamke Belokranjsko/Bela krajina finest, ki pod svojim okriljem predstavlja certificirano ponudbo. Ker pa želijo doseči trg celotne Slovenije, so povezani tudi z vplivnico Martino ter lokalnimi zavodi in trgovinami.

#2: Matevž in Eva vse izdelke pakirata v povratno stekleno embalažo

Matevž in Eva Jenko prihajata s kmetije pr' Matevž, ki leži v Retečah pri Škofji Loki. V preteklosti je bila glavna dejavnost živinorejske kmetije pridelava mleka, mesa in krompirja, leta 2011 pa se je z gradnjo novega hleva glavna dejavnost preusmerila le v prirejo mleka. Leta 2019 sta Eva in Matevž registrirala dopolnilno dejavnost predelave mleka v mlečne izdelke, saj sta v tem prepoznala dodano vrednost in izboljšanje kakovosti življenja na kmetiji.

Eva in Matevž Jenko z naraščajem. FOTO: Julija Kordež in Katja Šturm

Matevž in Eva sta na trg stopila z malenkost posebnimi izdelki, kot so mascarpone, burrata in ročno izdelana domača mocarela. Vse svoje izdelke že od začetka pakirata le v povratno stekleno embalažo. V zadnjih letih sta Matevž in Eva v namen trženja in prodaje na domači kmetiji uredila tudi malo trgovinico, ki njunim strankam ob vsakodnevnem nakupu omogoča tudi obisk kmetije, ogled živali in vsakodnevnih kmečkih opravil. V domači trgovinici lahko poleg domačih mlečnih izdelkov najdemo tudi nekaj izdelkov drugih lokalnih ponudnikov.

#3: Simonov zeliščni vrt ima obliko metulja

Simon Veberič je pred petimi leti s partnerko Suzano na delu njivskih površin pred domačo hišo zasadil vrt z zelišči, ki sta ga letos vključila v ekološko pridelavo in sedaj obsega že 0,3 ha. Danes na vrtu raste že več kot 90 različnih zelišč, izbirata pa tista, ki kažejo potencial in jih drugi slovenski zeliščarji nimajo. Glavni poudarek predelave je na proizvodnji hidrolatov in eteričnih olj ter njihovi nadaljnji uporabi v izdelkih. Drugi segment je sušenje zelišč za namene proizvodnje zeliščnih soli in čajev.

Simon in Suzana sta pozitiven in srčen par, polna idej, ki želita svoje obiskovalce vsaj za trenutek (ponovno) povezati z naravo. FOTO: Julija Kordež in Katja Šturm

Simon je po izobrazbi biolog, po duši naravovarstvenik, pridobljena znanja koristi na področju pridelave in predelave zelišč, destilacije in aromaterapije. »Aromatični vrt«, kot ga Simon sam imenuje, je nekaj posebnega, saj je zasnovan v obliki metulja in predstavlja pester svet aromatičnih rastlin, ki prispeva k diverziteti kulturnih rastlin in biodiverziteti obronkov Ščavniške doline. Pester in cvetoči nasad zelišč je izjemnega pomena za lokalne populacije čebel in drugih opraševalcev.

Aleš je sam razvil aplikacijo za delo na kmetiji

Aleš Perko je kmet, ki je dejaven na več področjih; je ekonomist, glasbenik, športnik in kot podpredsednik Turističnega društva Klopotec tudi zelo vpet v lokalno okolje. Aleš že nekaj časa za lastno delo na kmetiji uporablja lastno izdelan model – aplikacijo, ki jo sproti razvija in usposablja za potrebe dela na domači kmetiji. Zaradi boljšega načrtovanja in zbiranja podatkov na kmetiji Perko lažje obvladujejo tveganja in morebitne izgube t. i. inputov. Pridelavo lahko prilagodijo specifičnim lastnostim in nadzorujejo presežke, na ta način pa povečajo delovno učinkovitost, produktivnost in dobičkonosnost.

Mladi inovativni kmet Aleš Perko. FOTO: Julija Kordež in Katja Šturm

Njegov model ima potencial na vseh ravneh in stopnjah, tako pri pridelavi poljščin kot pri krmi goveda, in ne le pri merjenju finančnega učinka. Njegova inovacija v kmetijstvu je za lokalno okolje izredno pomembna, saj nagovarja več segmentov, kot so gospodarno ravnanje z naravnimi viri, tlemi in vodami ter ohranjanje skozi stoletja oblikovane kulturne krajine in kulturne značilnosti prostora.

Vrhunec ponudbe na kmetiji Grobelnik je zorena govedina

Toni Grobelnik je od aprila 2019 mladi prevzemnik kmetije Podbornik, ki leži v naselju Galicija v občini Žalec. V hlevu imajo v povprečju med 70 in 90 glav govedi, od telet, bikcev, do velikih govedi različnih pasem, med drugim Angus in Wagyu. Toni ima diplomo na 1. stopnji in je diplomirani inženir živinoreje, za predelavo mesa si je pridobil NPK certifikat za predelovalca mesa na tradicionalni način. Vrhunec ponudbe njihove kmetije je zorena govedina. Govedino žlahtnijo izključno na zraku v nadzorovanih komorah, opremljenih s himalajskim solnikom, pri temperaturi med 0 in 1 °C. Po osmih tednih meso doseže pravo zrelost.

Toni Grobelnik v domačem hlevu. FOTO: Julija Kordež in Katja Šturm

Pri izdelavi suhomesnih izdelkov verjame v kakovost, zato v domačih proizvodih združujejo kakovostno izbrane sestavine, tradicionalne recepture več generacij in moderen pristop dela. Še posebej so ponosni na njihove paradne izdelke: učka (svinjska ribica z potrebušino), čiki (suhe domače klobasice) in pršut. Toni sicer uspešno vodi kmetijo kot predstavnik četrte generacije, ki se ukvarja s kmetijstvom. S Tamaro, ki je vzgojiteljica v vrtcu, pa sta poskrbela tudi za peto generacijo, saj sta ponosna starša dveh sinov, Naceta in Filipa.

Pri Lenartovih gradijo nov sodoben hlev za teleta

Kmetija Lenartovih leži v Mestnem vrhu v Mestni občini Ptuj. Na kmetiji živijo in delajo štiri generacije. Ukvarjajo se z govedorejo, poljedelstvom in predelavo mleka. Obdelujejo 115 hektarov površin, v hlevu pa imajo 105 krav molznic, 110 komadov mlade plemenske živine in 80 govejih pitancev. Dominik, kandidat za mladega inovativnega kmeta 2023, je leta 2013 prevzel kmetijo, leta 2019 pa na domačem dvorišču postavil mlekomat. Leta 2020 so uredili prostor za predelavo mleka. Ta odločitev je bila za to območje nekaj novega.

Za naziv mladega inovativnega kmeta se poteguje tudi Domnik Lenart. FOTO: Julija Kordež in Katja Šturm

Njihova vedno bolj iskana izdelka sta skutne kroglice v sončničnem olju in skutni namaz z bučnim oljem. V letošnjem letu so začeli izdelovati tudi poltrde sire in tako razširili paleto izdelkov. Dominik se zaveda pomena in skrbi za nego ter vzrejo telet, zato se je odločil, da zgradijo nov sodoben hlev za teleta.

Posebnost Lenartove kmetije je, da že 30 let pri vseh večjih delih sodelujejo s kmetijo Brenčič. Skupaj sta kandidirali tudi na razpisu za kolektivne naložbe. Tovrstno sodelovanje želi Dominik ohraniti in nadaljevati.

Druženje s preteklimi inovativnimi kmeti, ogled SIP-ove proizvodnje, podelitev naziva IMK

Pred petkovo razglasitvijo in podelitvijo naziva inovativni mladi kmet (IMK), ki bo potekala v SIP centru v Šempetru v Savinjski dolini, bo najprej na sporedu okrogla miza s preteklimi prejemniki naziva IMK ter predstavitev letošnjih kandidatov. Temu bo sledil ogled SIP-ove proizvodnje, vrhunec pa bo razglasitev inovativnega mladega kmeta za leto 2023, ko bodo zbrane nagovorili predsednica države Nataša Pirc Musar, prvi mož KGZS Roman Žveglič in predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager.