Prestižno odlikovanje sta si prislužila z razvojem »genialnega« orodja za gradnjo molekul, imenovanega asimetrična organokataliza.

Rezultat njunega dela je zelo natančno novo orodje oziroma metoda pospeševanja kemičnih reakcij, ki je imela velik vpliv na farmacevtske raziskave in razvoj novih zdravil ter je obenem naredila kemijo prijaznejšo okolju, je odbor za Nobelove nagrade po navedbah STA utemeljil svojo letošnjo odločitev.

Raziskovalno delo Lista in MacMillana ima velik vpliv na farmacevtske raziskave in razvoj novih zdravil.

Organokataliza se je v zadnjih dveh desetletjih razvijala z osupljivo hitrostjo. Kot še sporočajo iz Stockholma, lahko znanstveniki s pomočjo teh reakcij danes veliko učinkoviteje razvijajo vse mogoče, od novih zdravil do recimo molekul, ki lovijo svetlobo v solarnih celicah: »Na ta način organokatalizatorji prinašajo največje koristi človeštvu.«

Številna raziskovalna področja in industrijske panoge so odvisni od sposobnosti kemikov, da gradijo molekule, ki lahko tvorijo elastične in vzdržljive materiale, hranijo energijo v baterijah ali zavirajo napredovanje bolezni, dodajajo z Nobelovega odbora. To delo zahteva katalizatorje, snovi, ki nadzorujejo in pospešujejo kemične reakcije, ne da bi pri tem postale del končnega produkta.

Katalizatorji so, še pojasnjujejo, temeljno orodje za kemike, toda raziskovalci so dolgo verjeli, da sta načeloma na voljo le dva tipa katalizatorjev: kovine in encimi. Benjamin List in David MacMillan sta prejela Nobelovo nagrado za kemijo 2021 zato, ker sta leta 2000, neodvisno drug od drugega, razvila še tretji tip katalize. Imenuje se asimetrična organokataliza in temelji na majhnih organskih molekulah.

Benjamin List in David MacMillan sta leta 2000, neodvisno drug od drugega, razvila tretji tip katalize.

Po besedah Johana Aqvista, ki predseduje Nobelovemu odboru za kemijo, je ta koncept »preprost in obenem genialen«, zato se številni dandanes sprašujejo, kako to, da se ga nihče ni že prej spomnil. Organski katalizatorji so stabilni, okolju prijazni in poceni, zato se organokataliza razvija z osupljivo hitrostjo.

Nagrajenca Nemec Benjamin List, rojen leta 1968 v Frankfurtu in danes zaposlen na nemškem Inštitutu Max Planck, in David MacMillan, prav tako rojen leta 1968 v škotskem mestu Bellshill, danes pa dela na ameriški univerzi Princeton, ostajata vodilna na tem področju.

Jutri sledi razglasitev prejemnika letošnje Nobelove nagrade za književnost.

Lani sta Nobelovo nagrado za kemijo prejeli Francozinja Emmanuelle Charpentier in Američanka Jennifer Doudna za razvoj genskih škarij CRISPR/Cas9. Obe znanstvenici sta bili letos imenovani za članici Papeške akademije znanosti.

Nobelov odbor bo jutri sporočil še prejemnika letošnje nagrade za književnost in v petek nagrajenca za mir. V ponedeljek sledi razglasitev Nobelove nagrade za ekonomijo.