Kot je Gombos pojasnil v pogovoru za spletni portal Novice.at, se je nagrade razveselil tudi zato, ker je mejnik pedagoškega dela na področju večjezične elementarne vzgoje, ki si zasluži več pozornosti, saj je razvojno obdobje v starosti do 6 let bistvenega pomena za učenje jezikov. Kot vrhunec svojega dela je nagrajenec navedel prispevek za zakon o dvo- in večjezičnih vrtcih, saj določa obvezen jezikovnopedagoški koncept in evalvacijo.

Enakovredna raba jezikov

»Glavna značilnost koncepta je enakovredna raba jezikov in transparentnost, torej vsi vedo, kaj se v vrtcu dogaja in kako. Določiti je treba, kdo, kdaj in kaj dela v slovenskem ali nemškem jeziku, to mora biti jasno tako za starše kot za 'nosilce' vrtcev,« je v pogovoru za portal Novice.at pojasnil Gombos, ki med željami za prihodnost izpostavlja tesnejše povezovanje manjšin v Avstriji pri ohranjanju ali višanju jezikovnih kompetenc pedagoginj in pedagogov.

Slavnostni govornik mag. Štefan Kramer

Letošnjo Einspielerjevo nagrado so podelili sinoči v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu. Slavnostni govor je imel višji študijski svetnik mag. Štefan Kramer, glavni pobudnik za ustanovitev Delovne skupnosti zasebnih dvo- in večjezičnih vrtcev, pozdravna nagovora pa predsednika KKZ in NSKS mag. Janko Krištof in dr. Valentin Inzko. Za glasbeno kuliso je poskrbel Mladinski zbor Sweethearts. KKZ in NSKS sicer nagrado podeljujeta ljudem, ki se odlikujejo po prizadevanjih za uveljavitev slovenske narodnostne skupnosti v avstrijski in mednarodni družbi.

Od leta 1988

Že leta 1988 sta prvo prejela Valentin Inzko in Ernst Waldstein, predsednika nemško-slovenskega koordinacijskega odbora krške škofije in izdajatelja zbirke »Das gemeinsame Kärnten – Skupna Koroška«. Sicer pa je nagrada poimenovana po slovenskem duhovniku, politiku in publicistu Andreju Einspielerju, ki se je že v drugi polovici 19. stoletja zavzemal za enakopravnost slovenskega jezika in Slovencev, za sožitje obeh narodov na Koroškem, za splošno volilno pravico in politično svobodo.

Oče koroških Slovencev

Kot vodilna politična osebnost koroških Slovencev je bil dolga leta tudi poslanec v deželnem zboru avstrijske Koroške. Bil je med prvimi voditelji slovenskega narodnostnega gibanja v 19. stoletju, imenovali so ga tudi »oče koroških Slovencev«. Leta 1851 je skupaj z Antonom Martinom Slomškom in Antonom Janežičem ustanovil najstarejšo slovensko založbo, Družbo sv. Mohorja, prav tako je bil urednik časopisov Šolski prijatelj in Slovenski prijatelj.