Spoštovani,

Letos na Veliko noč
-ne moremo iti k praznemu grobu,
-ne moremo iti k vstajenjski procesiji,
-ne moremo iti k velikonočni sveti maši v župnijsko cerkev,
-ne moremo nesti velikonočnih jedi k blagoslovu duhovnika …

Letos na Veliko noč
-ne moremo komur koli podati roke in mu voščiti praznikov,
-ne moremo kogar koli povabiti k mizi,
-ne moremo nikogar osrečiti z obiskom,
-ne moremo pobožati bolnikov po bolnišnicah in ostarelih v domovih počitka …

Toda Gospod Jezus je vstal od mrtvih tudi za letošnjo Veliko noč.
Tako še zmeraj ostaja z nami v čolnu naše zgodovine, ki ga premetavajo valovi epidemije, potresa, zmrzali, izolacij, migracij, saharskega prahu …

Letos na Veliko noč
-bomo zato občutili Gospodovo vstajenje v svojem srcu še posebej močno in ganljivo,
-bomo prisostvovali Gospodovi nekrvavi daritvi na križu preko televizije ali radia,
-bomo na veliko soboto – ob uri dogovora z domačim župnikom – blagoslovu velikonočnih jedi po zaprtih župnijskih cerkvah v molitvi pridruženi doma,
-bomo po družinah, redovnih skupnostih ali pa posamič ob 8. uri zjutraj prisluhnili petju zvonov, ki nas bodo povabili k velikonočnemu zajtrku …



Letos na Veliko noč
-moremo zjutraj, ko se zbudimo, moliti jutranjo molitev za tiste, ki so zboleli zaradi koronavirusa, za zdravnike, drugo medicinsko osebje in za vse, ki so na ta praznični dan v službi nas vseh,
-moremo v dopoldanskih urah – namesto udeležbe v velikonočni procesiji – Vstalemu Gospodu na čast prižgati svečo na oknih naših domov,
-moremo po telefonu ali drugih digitalnih sredstvih poklicati svoje sorodnike, prijatelje in jim voščiti praznike,
-moremo zmoliti očenaš in zdravamarijo za naše bolnike, žalostne, osamljene in ostarele v domovih počitka …
-Kar letos za Veliko noč ne bomo storili, ker pač ne moremo, naj zaradi ljubezni do Vstalega Jezusa in ljubezni do sebe in drug do drugega postane naša VELIKONOČNA HVALNICA BOGU.
-Letos za Veliko noč pa moremo s ponižnim sprejemanjem svoje nemoči v tem ranjenem svetu postati ljudem znamenje in priča blaženih in rešilnih sadov Gospodovega vstajenja, ki kot pomoč tudi za naše vstajenje iz sna smrti ostanejo za vedno.

V tem upanju se bomo prav zaradi letošnje Velike noči še posebej močno oklenili VSTALEGA JEZUSA, ki krmari čoln naše zgodovine do pristana nebeškega Jeruzalema.

Naj vam bo blagoslovljenja in tolažilna Velika noč.

msgr. dr. Peter Štumpf, soboški škof