Razglasitev Tartinijevega leta, poroča STA, je namenjena spodbudi zasnov programov, od področja glasbene ustvarjalnosti do raziskovanja in glasbenega izobraževanja.

V luči spomina na pomembnega skladatelja je ministrstvo za kulturo javne zavode in javni sklad, ki delujejo na področju kulture, pozvalo, naj v okviru svojih razpoložljivih možnosti pri načrtovanju programov in projektov za leto 2022 pripravijo vsebine, ki se bodo navezovale na to pomembno obletnico, je zapisano v sporočilu vlade za javnost. Ob tem dodajajo, da je to tudi »odlična priložnost za okrepljeno sodelovanje pomembnih resorjev, kot sta denimo šolstvo in turizem«.

V Piranu je še vedno ohranjena Tartinijeva rojstna hiša, ena najstarejših stavb, ki tvorijo stavbno kuliso Tartinijevega trga.

V Piranu je še vedno ohranjena Tartinijeva rojstna hiša, ena najstarejših stavb, ki tvorijo stavbno kuliso Tartinijevega trga, glavnega mestnega trga. Poleg violine je v Piranu in Kopru ohranjene še nekaj skladateljeve zapuščine, predvsem pisno gradivo v lasti Pokrajinskega arhiva Koper oziroma njegove piranske enote, ki hkrati predstavlja del zbirke v Tartinijevi hiši. V koprskem arhivu hranijo tudi pismo, ki ga je Tartini namenil svoji učenki, slavni violinistki Maddaleni Lombardini, v katerem ji razlaga pravila tehnike lokovanja.

Italijanski skladatelj in violinist iz časa Beneške republike se je rodil in odraščal v Piranu. Krstili so ga 8. aprila 1692 v cerkvi sv. Jurija v Piranu in ta datum sprejeli za dan njegovega rojstva. Rodil se je očetu, ki se je na današnjo slovensko obalo preselil iz Firenc kot trgovec, in materi, potomki ene najstarejših plemiških družin v Piranu. V tem obmorskem mestecu je pridobil prva znanja, nato pa je odšel na študij prava v Padovo. Še ne dvajsetleten se je poročil z varovanko padovanskega nadškofa, zaradi česar je moral zbežati iz mesta.

Giuseppe Tartini je umrl v Padovi 26. februarja 1770.

Zatekel se je v samostan v Assisi, kjer je intenzivno študiral violino in osnove kompozicije ter raziskoval zakonitosti akustike. Po vrnitvi v Padovo je bil imenovan za prvega violinista in koncertnega mojstra v baziliki sv. Antona, kjer je deloval večino življenja. Ustanovil je tudi violinsko šolo, ki so jo obiskovali učenci iz vse Evrope. Ali se je še kdaj vrnil v Piran, ni znano, imel pa je redno korespondenco s člani družine. Umrl je v Padovi 26. februarja 1770.

Na izoblikovanje njegovega kompozicijskega sloga je vplival baročni skladatelj Arcangelo Corelli, zaradi različnih okraskov in pogoste rabe trilčkov pa ga glasbeno zgodovinopisje prišteva med rokokojske skladatelje. Zapustil je približno 130 violinskih koncertov in številne sonate za violino, med katerimi je najbolj znana Vražji trilček, ki jo je po legendi napisal, ko mu jo je v sanjah zaigral vrag. Zapustil je tudi nekaj teoretičnih razprav o načelih glasbene harmonije, s katerimi je vplival na razvoj violinske tehnike in glasbe nasploh.

Kot še spominjajo pri STA, so mu ob lanski 250. obletnici smrti v Piranu posvetili projekt Tartini 250.