Na novinarski konferenci 11. aprila je Slovenska karitas predstavila tudi dobrodelno akcijo Pomagajmo preživeti.

V letu 2017 je bilo v različne programe Karitas vključenih skoraj 165.000 oseb, od tega 30.000 otrok in 49.000 starejših. Lani smo v celotni mreži Karitas v obliki materialne pomoči (večinoma hrane in plačila položnic), z darovi darovalcev, donatorjev, delom prostovoljcev, sredstvi FIHO, ministrstev in lokalnih skupnosti ter hrano iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim pomagali 94.884 osebam po vseh slovenskih krajih. Med njimi je bilo 77.367 družinskih članov in posameznikov, 11.829 starejših, 4.249 migrantov in 1.439 brezdomcev.


Cveto Uršič, generalni tajnik Slovenske karitas

Skoraj 11.000 prostovoljcev, ki delujejo v 458 župnijskih karitas je ljudem v stiski razdelilo 3.497 ton hrane in skupaj podarilo več kot 548.000 prostovoljnih ur. Samo v lanskem letu je bilo pomoči v obliki plačila najnujnejših položnic deležnih 14.785 oseb. Dodatno je bilo v programe za otroke vključenih 30.245 otrok. Od tega jih je 12.500 prejelo pomoč s šolskimi potrebščinami. V različne oblike družabnosti in druženja je bilo vključenih več kot 49.000 starejših. V sklopu tega je bilo izvedenih več kot 90.000 obiskov starejših. V socialno varstvene programe za pomoč zasvojenim, ženskam v stiski in žrtvam trgovine z ljudmi pa je bilo v celodnevno oskrbo z namestitvijo vključenih 298 oseb.

Skupna vrednost splošno-dobrodelnih in socialno varstvenih programov pomoči Karitas v Sloveniji je v letu 2017 znašala 8.482.649 EUR. Pomoč v tujini pa je znašala 492.889 EUR. S sredstvi zbranimi v akcijah za ta namen in razpisih za pomoč tujini smo na področjih zdravstva, šolstva in podhranjenosti pomagali predvsem v Afriki in na območjih Balkana.

Predstavitev programa »Gradimo skupnost« - vključevanje ranljivih oseb in skupin v prostovoljno delo

V program Humanitarnega centra Škofijske karitas Celje v Vrbju so vključene brezposelne osebe, osebe z denarno socialno pomočjo, osebe s težavami v duševnem zdravju, osebe, ki so invalidsko upokojene ter tudi nekaj upokojencev. V lanskem letu se je na tak način v prostovoljstvo v centru vključilo več kot 200 prejemnikov pomoči. Največ vključenih je brezposelnih, starih med 30 in 55 let. Med njimi so tudi samohranilke, ki imajo težave pri zaposlitvi, ker ne morejo uskladiti tro-izmenskih urnikov z varstvom otrok. Mnogi imajo hude zdravstvene omejitve in tudi priznane kategorije invalidnosti. Delodajalci se zanje ne odločajo, saj niso konkurenčni. Tako ostajajo v začaranem krogu. Namen vključevanja je zmanjševanja osamljenosti, ohranjanja ali priučitve novih delovnih navad in spretnosti ter širjenje socialne mreže. Vsebinsko so se oblikovale kuharska, vrtnarska, gledališka in ustvarjalna skupina, skupine, ki čistijo, urejajo prostore, pomagajo v skladišču, urejajo okolico ter skupine za učno pomoč otrokom in obiske starejših.