Kanadski slovenski kongres (KSK) skuša vsako leto rojakom v Kanadi približati sodobno slovensko versko, kulturno in družbeno misel tudi na ta način, da vabi iz Slovenije in zamejstva pomembne osebnosti, da spregovorijo o današnji slovenski družbeni in kulturni stvarnosti. Letos je ob svojem že 17. letnem občnem zboru 10. marca v Torontu povabil prvega škofa murskosoboške škofije dr. Marjana Turnška, da je orisal versko in narodno razsežnost te škofije. S tem je hotel dati veljavo tudi prekmurskim in prleškim rojakom, ki so večkrat prikrajšani pri javnih dogajanjih v slovenski skupnosti v Kanadi. Škof Turnšek je povabilo odbora KSK rad sprejel, govor na kongresu pa je združil z dvotedenskimi obiski rojakov v Hamiltonu, Montrealu, Londonu, Windsorju in v obeh torontskih župnijah. V Torontu mu je 8. marca priredil sprejem slovenski veleposlanik v Kanadi Tomaž Kunstelj; tega sprejema so se udeležili tudi slovenski duhovniki v Kanadi. 14. marca pa se je srečal s kardinalom dr. Alojzijem Ambrožičem. Istega dne je zvečer maševal v župniji Brezmadežne v Torontu, nato pa mu je v župnijski dvorani prekmursko društvo Večerni zvon pripravilo poslovilno srečanje.

Udeleženci občnega zbora so iz odborniških poročil lahko jasno razbrali, da je bil KSK v preteklem letu izredno dejaven po vsej Kanadi, obenem pa je dobro sodeloval s Svetovnim slovenskim kongresom. Predsednik F. Rihar je med poročanjem o delu KSK tudi omenil izdajo popravljenega ponatisa knjige dr. J. Vintgarja Od lipe do javorja, predstavil projekt Slovenska navzočnost v Kanadi in podelil priznanja in lične medalje abiturientom slovenske šole v Torontu.
Dosežke Svetovnega slovenskega kongresa je predstavil dr. F. Habjan. Zatem je prof. J. Ponikvar predstavil obsežen program dela KSK v tem letu.
Letnemu občnemu zboru KSK je sledil kulturno del. Škofa Turnška sta pozdravila F. Rihar in predsednik društva Večerni zvon J. Hozjan, Mimi Radovan pa je občuteno recitirala pesmi škofa dr. Jožefa Smeja. Škof Turnšek se je v govoru med drugim ozrl v preteklost Prekmurja, ki je šele leta 1919 postalo del slovenskega narodnega telesa, vendar je kljub temu ohranilo slovensko istovetnost in vero. Za to imajo veliko zaslug duhovniki. Ob nekaj senčnih straneh sedanjosti v deželi ob Muri je svoj pogled ob velikih imenih z obeh bregov te reke optimistično uprl v prihodnost. V tej želi biti kot nadpastir vsem biti blizu v imenu Jezusa Kristusa, torej uresničevati Pavlovo načelo.



Glasbeni del prireditve je polepšala mlada zelo nadarjena in že po svetu uveljavljena sopranistka Tereti Plut iz Toronta, ki je zapela več del iz slovenske in svetovne glasbene zakladnice, na klavir pa jo je spremljala Nastazija Žibrat iz Gorice. Kulturni program je dovršeno vodila tajnica KSK Tjaša Škof.

N. H.